Jedro

Glede na abstraktni in konkretni opis prekrška, ki se očita pravni in odgovorni osebi, za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Zato je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delovnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Prekršek je bil storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, kamor je praviloma mogoče vezati delovanje pravne osebe in njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje. V obravnavani zadevi je sedež pravne osebe v Ljubljani, iz podatkov v spisu in iz opisa prekrška pa izhaja, da bi odgovorna oseba pravne osebe morala delovati v prodajalni v ..., kjer bi morala zagotoviti preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT. Glede na tako izkazane okoliščine zato ni mogoče šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Tržni inšpektorat Republike Slovenije je zoper pravno osebo A., d. d., Ljubljana in odgovorno osebo pravne osebe B. B. izdal plačilni nalog št. 7100-2338/2021-3-23005 z dne 23. 11. 2021, s katerim je storilcema izrekel globi, in sicer pravni osebi v višini 4.000,00 EUR zaradi prekrška po 10. točki prvega odstavka 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) v zvezi s prvim odstavkom 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter odgovorni osebi v višini 400,00 EUR zaradi prekrška po tretjem odstavku 54. člena ZNB v zvezi z 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB in prvim odstavkom 15.a člena ZP-1. Zoper plačilni nalog je pravna oseba pri prekrškovnem organu vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

2. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je s sklepom ZSV 129/2021 z dne 14. 12. 2021 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo ter je zahtevo odstopilo v reševanje krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila kršitev določb ZNB dejansko storjena na naslovu v Ljubljani, kjer ima pravna oseba sedež podjetja, saj je bilo od tam odrejeno poslovanje odgovorni osebi, ki je bila pooblaščena za izvajanje oziroma organiziranje opravljanje dela, vključno s preverjanjem pogoja PCT.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu prekrškovnega spisa pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V zahtevi navaja, da je na podlagi drugega odstavka 80. člena ZP-1 za odločanje o prekrških, ki sta jih storili pravna oseba in odgovorna oseba te pravne osebe, pristojno sodišče, ki je pristojno za pravno osebo, prvi odstavek 77. člena ZP-1 pa kot splošno navezno okoliščino določa kraj storitve prekrška. Pravni osebi se očita, da 26. 10. 2021 ob 13.10 uri njena odgovorna oseba kot najemnik in poslovodja prodajnega mesta C. pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v prodajalni pri vsaj petih potrošnikih ter pri inšpektorici, ki je kot kupec kupila blago, ni zagotovil preverjanja in izpolnjevanja pogoja PCT (prebolevnosti, cepljenja in testiranja). Meni, da je zato prekršek storjen v prodajalni C., kjer bi odgovorna oseba za pravno osebo morala delovati na način, da bi preverila izpolnjevanje pogoja PCT, ta kraj storitve prekrška pa je izrecno naveden tudi v opisu dejanskega stanja na plačilnem nalogu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa določi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

B.

4. Na podlagi drugega odstavka 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (77. do 80. člen ZP-1). Na podlagi prvega odstavka 77. člena ZP-1 je za postopek pristojno sodišče, na katerega območju je bil prekršek storjen, za določitev kraja storitve prekrška pa se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) glede kraja storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Na podlagi prvega odstavka 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (tako imenovana ubikvitetna teorija). Za prekrške je za razliko od kaznivih dejanj značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. Za določitev kraja storitve prekrška je zato v takšnih primerih treba uporabiti delovnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.1

5. Iz 10. točke prvega odstavka 54. člena ZNB izhaja, da se z globo od 4.000,00 do 100.000 EUR za prekršek kaznuje pravna oseba, če opravlja promet posameznih vrst blaga in izdelkov v nasprotju s 4. točko prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki določa, da lahko Vlada Republike Slovenije odredi omejitev ali prepoved prometa posameznih vrst blaga in izdelkov, kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni. Na podlagi tretjega odstavka 54. člena ZNB pa se z globo od 400,00 do 4.000,00 EUR za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Iz konkretnega opisa prekrška v plačilnem nalogu izhaja, da pooblaščena oseba pravne osebe, pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, v prodajalni C., pri vsaj petih potrošnikih, ki so bili v času prisotnosti inšpektorice v prodajalni pravne osebe ter pri inšpektorici, ki je kot kupec kupila blago, ni zagotovila preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT.

6. Glede na abstraktni in konkretni opis prekrška, ki se očita pravni in odgovorni osebi, za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Zato je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti delovnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Prekršek je bil storjen z opustitvijo, za katero je po naravi stvari šteti, da je bila storjena na sedežu pravne osebe, kamor je praviloma mogoče vezati delovanje pravne osebe in njene odgovorne osebe, razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje.2 V obravnavani zadevi je sedež pravne osebe v Ljubljani, iz podatkov v spisu in iz opisa prekrška pa izhaja, da bi odgovorna oseba pravne osebe morala delovati v ..., v prodajalni C., kjer bi morala zagotoviti preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT. Glede na tako izkazane okoliščine zato ni mogoče šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je do izvršitve prekrška z opustitvijo prišlo v ..., ki je kot kraj storitve prekrška pravilno naveden tudi v plačilnem nalogu prekrškovnega organa, nahaja pa se na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu.

C.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje o prekršku v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

1 Tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 71/2019 z dne 16. 1. 2020 in drugi. 2 Glej sklepe Vrhovnega sodišča I Kr 71/2019 z dne 16. 1. 2020, I Kr 68/2019 z dne 28. 11. 2019 in I Kr 25/2019 z dne 21. 5. 2019.