Jedro

Sodišče prve stopnje nepravilno štelo zahtevek za povrnitev kilometrine na relaciji Ljubljana - Slovenj Gradec - Ljubljana za nespecificiranega.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka spremeni tako, da se naloži toženi stranki, da mora povrniti tožeči stranki še 95,90 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

V preostalem nespremenjenem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v višini 14,32 EUR v roku 15 dni z zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek (1. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 546,99 EUR z zamudnimi obrestmi (2. odstavek sklepa).

Zoper sklep v delu, ki se nanaša na pravdne stroške (2. odstavek izreka), se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje nepravilno ravnalo, ko ji ni priznalo stroškov sodne takse in stroškov kilometrine.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo njen zahtevek za povrnitev kilometrine kot nespecificiran. Iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 09. 2009 (list. št. 15) izhaja, da je v stroškovniku zaznamovala tudi stroške kilometrine na relaciji Ljubljana – Slovenj Gradec – Ljubljana v zvezi s prihodom njenega pooblaščenca na narok dne 25. 09. 2009. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tako postavljeni zahtevek dovolj definiran. Dejstvo je, da relacija Ljubljana - Slovenj Gradec - Ljubljana znaša 2 X 108 km. Glede na zadnje uradno objavljene zneske povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (2. odst. 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 15/2003) pa je znašala kilometrina takrat 0,37 EUR za km.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega delno ugodilo pritožbi tako, da je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da mora povrniti tožeči stranki še znesek 95,90 EUR, kolikor znaša kilometrina povečana za 20% DDV (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je tožeči stranki priznalo zaznamovane stroške v tožbi. V tožbi je tožeča stranka zaznamovala tudi stroške sodne takse. Iz zaznamka v spisu na list. št. 2 pa izhaja, da je sodišče priznalo tožeči stranki stroške za takso v višini 267,00 EUR, kolikor je tožeča stranka dejansko plačala sodne takse. Zato je zmotno drugačno pritožbeno stališče. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da se razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov sodne takse nanašajo na zaznamovane stroške v pripravljalni vlogi z dne 24. 09. 2009. Ti razlogi pa so pravilni saj zahtevani stroški tožeči stranki niso nastali.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo nespremenjeni sklep sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela v obsegu 26 %, zato ji mora tožena stranka povrniti pritožbene stroške v tem obsegu pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe po Odvetniški tarifi 100 točk povečanih za 20%DDV in stroške sodne takse za pritožbo 33,00 EUR.