Jedro

Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Radovljici zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe. Iz razlogov sklepa izhaja, da se datum vložitve tožbe, kot izhaja iz priložene tožbe, in datum vložitve tožbe, razviden na potrdilu Okrožnega sodišča v Ljubljani, ne ujemata. Podatki, navedeni v tožbi, ne zagotavljajo, da gre za isto tožbo.

Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Navaja, da je vložil več identičnih predlogov in da so sodišča v nekaterih primerah predlogu ugodila, v drugih ne. Višje sodišče v Kopru je že odločalo o eni pritožbi in vpis dovolilo. Predlagatelj ni mogel pričakovati, da bo sodišče odločitev o ugovoru temeljilo na drugih okoliščinah kot v sklepu zemljiškoknjižne pomočnice, zaradi česar ni imel možnosti podati ustreznih trditev. Razlog za različna datuma je v tem, da je bila tožba najprej napačno opredeljena kot gospodarski spor, naknadno pa je sodišče ugotovilo, da gre dejansko za civilni spor in je tožbo naknadno vpisalo v pravdni vpisnik. V dokaz prilaga nalog za plačilo sodne takse in odgovor na tožbo. Predlagatelju so zaradi ravnanja sodišča nastali nepotrebni stroški, zato zahteva njihovo povrnitev. Če bi prvostopenjsko sodišče upoštevalo sodno prakso, bi bila odločitev drugačna in mu stroški ne bi nastali.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je vpis zaznambe izbrisne tožbe zavrnilo iz razloga, ker se datum vložitve tožbe, označen na priloženi tožbi, in datum, zapisan na potrdilu o vložitvi tožbe ne ujemata in zato ni gotovo, da gre za isto tožbo. Enako je ugotovila že zemljiškoknjižna pomočnica (to je bil celo nosilni razlog) in torej ne drži pritožbena trditev, da so bili razlogi zavrnitve v sklepu o ugovoru drugačni od razlogov v sklepu pomočnice. Predlagatelj v ugovoru v zvezi z različnimi datumi ni pojasnil ničesar, čeprav je tako možnost imel. Ker zaključek, da zaradi različnih datumov ne gre za isto tožbo, ni bil prerekan, sodišče prve stopnje drugače niti ni moglo odločiti. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).

Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 120. člena ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe v ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov v vsakem primeru neutemeljen (poleg tega pa niti z ugovorom niti s pritožbo ni uspel).