Jedro

Toženka je pravilno ugotovila, da je bila o isti prošnji za brezplačno pravno pomoč enkrat že izdana zavrnilna odločba ter da se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenili, zato je ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A. pod opr. št. P 144/2005. Tožniku je bila namreč v navedeni zadevi z odločbo Okrožnega sodišča v B. opr. št. Bpp 2236/2012 z dne 11. 3. 2013 že zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti pravdni zadevi, kar je razlog za zavrženje prošnje iz 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožena stranka še pojasnjuje, da je bil tedaj razlog zavrnitve neizpolnjevanje finančnega kriterija in da v tem postopku tožnik ni niti zatrjeval drugačnega finančnega položaja v smeri, da bi bil slabšega premoženjskega stanja oziroma da pri ZPIZ ne bi bil več prejemnik pokojnine in prav tako se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP.

Tožnik se v tožbi sklicuje na to, da mu je bila kršena pravica iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave in predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter ugotovitev njegove nezakonitosti oziroma njegovo odpravo in vrnitev v ponovno odločanje, prosi pa tudi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila o isti prošnji za brezplačno pravno pomoč enkrat že izdana zavrnilna odločba in da se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenili. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke.

Sodišče pa se ne more opredeliti do tožnikovih navedb o tem, da zaradi izpodbijanega sklepa ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave, ker so te tožbene navedbe nekonkretizirane, saj tožnik ni pojasnil, zakaj bi mu bile z izpodbijanim sklepom kršene te pravice.

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo št. Bpp 290/2013 z dne 17. 12. 2013. S to odločbo je bila prošnja zavrnjena.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.