Jedro

Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila vlogo „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo. Vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Zato je tožničino vlogo potrebno zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnice, saj zoper odločitev pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena, stranke lahko na podlagi 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vložijo revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (3. odstavek 86. člena ZPP), ta določba pa ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar pa tožnica ni dokazala.

Zoper sklep o zavrženju vloge se pritožuje tožnica. Navaja, da odgovorov ne prizna in da to kar se navaja ni točno. Zaradi izpolnjenega obrazca M-4 s strani Območne enote tožene stranke A. je dala odpoved v službi, nato pa dobila odgovor, da podatki niso točni. Na novem obrazcu iz leta 2009 je bilo zabeleženo eno leto manj delovne dobe. Zanima jo kdo je za to kriv, ker je bila brez službe in brez denarja, imela pa je še dodatne stroške za vplačilo šest mesecev delovne dobe. Te stroške bi moralo sodišče priznati kot odškodnino, saj je toženka v A. naredila veliko napako in škodo. Prilaga ponovno vse kopije sklepov, obrazcev in delovno knjižico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom ZPP opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu, kot ga določa 2. odstavek 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Iz sodnega spisa izhaja, da je tožnica izpodbijala odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2011, s katero je bilo odločeno, da nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek s sodbo opr. št. XII Ps 2708/2011 z dne 12. 4. 2013 zavrnilo. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo s sodbo opr. št. Psp 312/2013 z dne 5. 12. 2013 in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ko je tožnica prejela sodbo pritožbenega sodišča je na sodišče vložila: „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. To vlogo je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. XII Ps 2708/2011 z dne 23. 1. 2014 zavrglo. Predmet pritožbene presoje je citirani sklep zoper katerega se pritožuje tožnica.

Ob navedenem dejanskem stanju je pravna podlaga za odločitev sodišča prve stopnje podana v ZPP, ki določa, da zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba, pač pa lahko stranka, na podlagi 367. člena ZPP, katerega določbe se uporabljajo v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči, na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), vloži izredna pravna sredstva. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja, kakor je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (3. odstavek 86. člena ZPP), razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP).

Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo tako pravilno. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo, vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Sodišče prve stopnje je njeno vlogo na podlagi 1. odstavka 374. člena pravilno zavrglo.

Navedbe tožnice v njeni pritožbi, ki se nanašajo na samo vsebino zadeve glede njene pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine o kateri je pravnomočno odločeno in o eventuelni odškodninski odgovornosti tožene stranke, v tem postopku ni relevantno. V kolikor tožnica meni, da je toženka za svoja ravnanja odškodninsko odgovorna mora najprej od nje zahtevati odškodnino in v kolikor v predsodnem postopku ne bo uspešna lahko spor nadaljuje pred sodiščem.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice v skladu z 2. točko 365. člena kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.