Jedro

Če bi v tem sporu iz razmerja med starši in otroki odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot krajevno in stvarno pristojno oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Novi Gorici, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici je v teku nepravdni postopek zaradi omejitve stikov nasprotnega udeleženca z mladoletnim sinom A., roj. ..., v katerem predlagateljica predlaga tudi izdajo začasne odredbe. Z vlogo z dne 27. 6. 2014, ki jo je stvarno in krajevno pristojno sodišče prejelo preko faksa, predlaga tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je več kot 20 let zaposlena na Okrajnem sodišču v Novi Gorici kot strojepiska, Okrajno in Okrožno sodišče v Novi Gorici pa sta bili vse do leta 2008 na istem naslovu na Kidričevi ulici 14 v Novi Gorici, zato prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v tej občutljivi zadevi, ki se nanaša na družinsko problematiko, narekuje zahteva po nepristranskosti sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh pa tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravico do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti 67. člen Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagateljice zatrjevana okoliščina, da je že 20 let zaposlena na Okrajnem sodišču v Novi Gorici kot strojepiska. Če bi v tem sporu iz razmerja med starši in otroki odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot krajevno in stvarno pristojno oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v Novi Gorici, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kopru.