Jedro

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik, da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik in upnika sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Upnika sta dne 7.1.2002 predlagala izvršbo zaradi izterjave preživnine - prvi upnik za obdobje od oktobra 2000 do maja 2001, druga upnica pa za obdobje junija 2001 do decembra 2001, skupaj za znesek 443.424,00 SIT. Predlagala sta tudi izvršbo z zavarovanjem zahtevka s predhodno odredbo za plačilo preživnine, ki dospe v plačilo vsakega 5. dne v mesecu za obdobje od 5.1.2002 do 5.1.2003. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen dne 7.1.2002. Dne 2.4.2003 sta upnika predlog za izvršbo delno umaknila za znesek 764.394,00 , ki ga je dolžnik plačal dne 14.1.2003 in za znesek 82.752,00 SIT, ki ga je dolžnik plačal dne 10.3.2003, predlagala pa sta, da se izvršba še nadaljuje za plačilo preživnine za oba upnika za obdobje od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče prve stopnje, je s sklepom z dne 18.2.2004 izvršbo v predlaganem delu ustavilo.

Dolžnik je nato dne 2.3.2004 vložil ugovor po izteku roka, v katerem je zahteval, da sodišče postopek izvršbe ustavi v celoti, ker je 14.1.2003 poravnal celotno terjatev za obdobje v letu 2001, zahteval pa je tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki so mu nastali po tem datumu.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njegov ugovor zavrnilo. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik. Ponovno poudarja, da je dne 14.1.2003 izpolnil celotno obveznost, ki je predmet te izvršbe. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obravnavala njegovih navedb, da se je predhodna odredba zaradi zavarovanja še nezapadlih zneskov preživnin nanašalo na obdobje od 5.1.2002 do 5.1.2003 in da so bili zato z dnem 5.1.2003 izpolnjeni pogoji za izvršbo zavarovanih zneskov, zaradi česar je predhodna odredba v skladu z drugim odstavkom 263. člena ZIZ nehala veljati, ker prehodna odredba ne predstavlja sredstva izvršbe temveč zavarovanje še ne izterljive terjatve in na njeni podlagi ni mogoče zahtevati izvršitve plačila, niti je obdržati v veljavi, če zavarovano plačilo po izvršljivosti ni bilo izpolnjeno. Dolžnik opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 263. člena in 265. člen ZIZ in bi moralo izvršilni postopek v celoti ustaviti. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnilo, zakaj dolžnik ni upravičen do povračila stroškov, ki so nastali po 14.1.2003. Dolžnik tako predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi ali pa podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa upnikoma naloži povrnitev pritožbenih in nadaljnjih stroškov.

Na pritožbo sta upnika odgovorila in predlagata, naj jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno. Pritožba ni utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02, v nadaljevanju ZIZ) pogoje za predhodno odredbo ureja v 257. členu. Posebej pa v 259. členu določa, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Res je - na kar opozarja dolžnik - da drugi odstavek 263. člena določa, da predhodna odredba lahko traja le osem dni po nastopu pogojev za izvršbo. Res je tudi, da 265. člen določa, da če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji. Vendar ZIZ v prvem odstavku 106. člena določa, da če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga, plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Upnika sta predlagala izdajo sklepa o izvršbi za zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za zneske preživnine, ki bodo zapadli vsakega petega dne v mesecu v obdobju od januarja 2002 do januarja 2003. Sodišče je predlogu ugodilo in s tem v skladu s citiranim prvim odstavkom 106. člena ZIZ dovolilo tudi izvršbo za te zneske po njihovi zapadlosti. Upnika sta tako izvršbo za te zneske neplačane preživnine že predlagala in izvršba je bila dovoljena, dolžnik pa - kot je ugotovilo sodišče prve stopnje - niti ni zatrjeval, da bi preživninsko obveznost za to obdobje že poravnal. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika neutemeljen in da niso podani pogoji za ustavitev postopka po 265. členu ZIZ, je torej pravilna.

Tako je pravilna tudi ocena sodišča prve stopnje, da so bili stroški, katerih povrnitev sta zahtevala upnika, potrebni za izvršbo, posledično pa je tako obrazložena tudi odločitev, da je neutemeljena zahteva dolžnika za povrnitev njegovih stroškov s strani upnikov - saj mu jih nista povzročila neutemeljeno. Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam kriti stroške pritožbenega postopka. Po 366. členu ZPP se določbe o odgovoru na pritožbo ne uporabljajo v postopku s pritožbo zoper sklep. Upnika morata zato sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo.