Jedro

Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi in s tem lastnemu materialnemu okoriščanju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe, tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje ponudilo privilegij ostati na prostosti ter izvršeno neodplačno oddelati v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru, Oddelek za kazensko sodstvo v Mariboru kot sodišče prve stopnje na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da se kazen zapora, izrečena obsojenemu A. A. po pravnomočni sodbi istega sodišča VI K 45745/2019 z dne 9. 12. 2019, izvrši v obsegu neopravljenega dela, to je v obsegu 363 ur, kar predstavlja 181 dni zapora.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojeni, sicer brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, a smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz laičnega pisanja je razbrati, da pritožbenemu sodišču predlaga, da sodba sodišča prve stopnje z dne 9. 12. 2019 ostane v veljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na pritožbeno obrazložitev obsojeni dela v splošno korist ni mogel opraviti zaradi težav s časom za izvedbo njegove obveznosti. Pojasnjuje, da je bil nedosegljiv, saj je delal na terenu, kjer ni bilo signala. Meni, da mu je bila storjena krivica, saj je sodišče o njegovi situaciji obvestil v decembru 2021, vendar odgovora ni prejel. Sedaj je brez zaposlitve in bi želel delati in oddelati kazen.

5. S povzetim zatrjevanjem pritožnik ne more uspeti. Pritožbeno sodišče za neopravljen obseg dela v splošno korist ne vidi prav nobenih subjektivnih in objektivnih ovir. Pojasnjevanje, da je obsojeni iz razloga drugih službenih obveznosti bil soočen s časovno stisko, ki mu je preprečevala izvršitev dela v splošno korist, naloženega po dne 24. 1. 2020 pravnomočni in izvršljivi sodbi sodišča prve stopnje, oceno o njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic samo še dodatno okrepi. Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi in s tem lastnemu materialnemu okoriščanju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe, tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje ponudilo privilegij ostati na prostosti ter izvršeno neodplačno oddelati v splošno korist. 6. Ker pritožbena zatrjevanja o delu na terenu in tozadevno odsotnosti telefonskega signala niso v zvezi s pravilno ugotovitvijo sodišča prve stopnje o neopravičenosti razlogov za pritožnikovo kršitev obveznosti iz naslova dela v splošno korist, je bilo o preizkušeni pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju ZKP).

7. Čeprav pritožnik s pritožbo ni uspel, ga je pritožbeno sodišče iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje plačila sodne takse oprostilo (11. člen Zakona o sodnih taksah - ZST-1).