Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 13. 12. 2012 za umaknjeno. Tožnik namreč sodne takse ni plačal niti ob vložitvi pritožbe (oziroma v petnajstdnevnem roku od vročitve plačilnega naloga) niti kasneje v dodatno postavljenem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke z dne 13. 12. 2012 štelo za umaknjeno, njen predlog za taksno oprostitev z dne 17. 5. 2013 pa zavrglo.

Zoper prvostopenjski sklep se pritožuje tožnik. Sklicuje se na sklep z dne 14. 9. 2011, s katerim je bil v konkretnem postopku že oproščen sodne takse . Ker se njegovo premoženjsko stanje v tem času ni spremenilo, meni, da je opravičen do oprostitve plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa oziroma, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo tožeče stranke z dne 13. 12. 2012 za umaknjeno. Tožnik namreč sodne takse ni plačal niti ob vložitvi pritožbe (oziroma v petnajstdnevnem roku od vročitve plačilnega naloga – list. št. 183) niti kasneje v dodatno postavljenem roku (dopis sodišča z dne 10. 4. 2013).

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog sodišča za oprostitev plačila sodne takse. Ker predlog o oprostitvi plačila sodne takse učinkuje od trenutka vložitve (13. člen Zakona o sodnih taksah) pritožbe, tožnik pa je predlog vložil po pravnomočni odločitvi o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog zavrglo. Predmetnega postopka tudi utemeljeno ni prekinilo, saj se sklep Ustavnega sodišča RS U-I-41/13-8 z dne 21. 3. 2013 nanaša le na predloge za taksno oprostitev, ki so vloženi najkasneje do izteka roka za ugovor zoper plačilni nalog.

Neutemeljene so trditve v pritožbi, da je bilo tožnikovo premoženjsko stanje že ugotovljeno ter da je nespremenjeno. Pritožnik je bil s sklepom sodišča P 586/2009 z dne 14. 9. 2011 (list. št. 150) sicer oproščen plačila sodne takse, a se je odločitev nanašala le na sodno takso za pritožbo z dne 18. 7. 2011. Ob vložitvi pritožbe z dne 13. 12. 2012 bi tako tožnik moral ponovno predlagati oprostitev plačila sodne takse, česar pa ni storil, zato mu jo je sodišče prve stopnje pravilno naložilo v plačilo.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).