Jedro

Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki, pri čemer je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.

V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da so nepremičnine opredeljene z njihovimi parcelnimi številkami.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu - pod I. in III. izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu sodišču v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnika solastnika vsak do 1/4 proti celoti (skupno do 1/2 ) nepremičnin pod vl. št. 104 k.o. ..., kar v naravi predstavlja kompletno I. nadstropje stanovanjske hiše vpisane pod to vl. št., ki obsega tri sobe, jedilnico s kuhinjo, hodnik, kopalnico in WC v izmeri 124 m2, podstrešje, klet z nadzidano garažo ob severni strani hiše v izmeri 25 m2 ter pripadajoče funkcionalno zemljišče ob severni in zahodni strani hiše in da so navedene nepremičnine vpisane pod vl. št. 104 k.o. ... njuna last za vsakega do 1/4 proti celoti. Toženki je naložilo izstavitev z.k. listine, na podlagi katere bosta tožnika lahko vknjižila lastninsko pravico na nepremičninah, navedenih zgoraj vsak do 1/4 proti celoti, sicer bo listino nadomestila pravnomočna sodba (I. izreka). Tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala razglasitev darilne pogodbe z dne 01.03.1993, sklenjene med A.P. kot darovalko in toženko kot obdarjenko in s katero je darovalka obdarjenki podarila celotne nepremičnine pod vl. št. 104 k.o. ... za nično in brez pravnih učinkov, je zavrglo (II. izreka - v primeru zavrženja bi bilo treba odločiti s sklepom), toženki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.510,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom v paricijskem roku 15 dni od poteka tega roka do prenehanja obveznosti (III. izreka).

Odločitev, vsebovano pod I. in III. izreka zgoraj povzete sodbe s pravočasno pritožbo izpodbija stranski intervenient na strani toženke zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s procesnimi pravili, ko je pozivalo osebe k vstopu v pravdo na strani tožeče stranke, procesne kršitve pa so nastale tudi pri izreku sodbe. Sporne nepremičnine namreč v izreku niso opredeljene z identifikacijskim znakom, kot ga opredeljuje Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1. Izrek je tako zemljiškoknjižno neizvršljiv. V zmotno uporabo materialnega prava naj bi sodišče prve stopnje zašlo pri odločitvi o aktivni legitimaciji. Tožbo bi namreč kot enotni sosporniki morale vložiti vse osebe, ki zatrjujejo (so)lastninsko pravico na spornih nepremičninah in ne tožnika sama. Zmotna je tudi odločitev o podanem priposestvovanju nepremičnin. Poleg dejstva, da zaradi družbene lastnine in neobstoja dobre vere predpostavke za priposestvovanje niso podane, namreč tudi v kolikor bi se stekli pogoji za priposestvovanje nepremičnin, pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in ob zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve v smeri zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka.

Tožnika sta v odgovoru na pritožbo zavrnila pritožbene očitke stranskega intervenienta kot neutemeljene ter predlagala zavrnitev njegove pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), ki je pokazal obstoj procesnih kršitev takšne narave, ki imajo vedno za posledico razveljavitev s kršitvijo obremenjenega, izpodbijanega dela odločitve.

Pregled zadeve pokaže, da tožnika zatrjujeta obstoj prodajne pogodbe, sklenjene med pravno prednico toženke A.P. in družbo J. (ki se je kasneje preimenovala v I.), ki naj bi bila sklenjena dne 10.03.1981 in se je nanašala na v tožbenem zahtevku opredeljeno stanovanje s kletjo, podstrešjem in funkcionalnim zemljiščem, na podlagi katere bi se podjetje po izvedbi delilnega načrta vpisalo kot lastnik v zemljiški knjigi. Delilni načrt ni bil nikoli izdelan in do vpisa družbe kot lastnika v zemljiško knjigo ni nikoli prišlo, je pa družba I., pri kateri sta bila tožnika zaposlena in stanovanje katerega sta ves čas uporabljala, dne 18.02.1993 sporno stanovanje po Stanovanjskem zakonu prodala tožnikoma ter se ob tem zavezala, da bo opravila vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi nesodelovanja pravne prednice toženke ta vpis ni bil mogoč in toženka, ki je na podlagi darilne pogodbe z dne 01.03.1993, sklenjene s svojo pravno prednico A. P. z vpisom v zemljiško knjigo postala lastnica nepremičnine, je nepremičnino obremenila s hipoteko, zaradi katere je nepremičnina predmet izvršilnega postopka. Da bi preprečila razpolaganje z obravnavano nepremičnino s strani tretjih oseb in si uredila zemljiškoknjižno stanje tako tožnika zoper toženko uveljavljata zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice in na izstavitev listine, na podlagi katere se bosta lahko vpisala kot lastnika. Toženka razen skopega odgovora na tožbo v katerem je navedla, da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, tožbenemu zahtevku ni vsebinsko ugovarjala, je pa to naredil stranski intervenient na njeni strani in upnik v izvršilnem postopku, ki želi doseči poplačilo svoje terjatve s prodajo sporne nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse njegove ugovore, v katerih uveljavlja: spornost aktivne legitimacije tožnikov (meni, da bi tožbo morale vložiti vse osebe, ki zatrjujejo, da so lastniki sporne stavbe in ne le tožnika kot ena izmed solastnikov), pravilo drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ o neučinkovanju pravice, pridobljene s priposestvovanjem v škodo tistega, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo ter dejstvo, da tožnika, ki nista bila vpisana kot lastnika v zemljiški knjigi, nista mogla biti dobroverna posestnika. Pravilnosti in zakonitosti takšne odločitve zaradi procesnih pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti.

Stranski intervenient na strani toženke neutemeljeno opozarja na procesno kršitev, ki bi naj bila storjena s pozivom sodišča stranskemu intervenientu na strani tožnikov, da vstopijo v pravdo in ki jo opredeljuje kot kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pozivanje stranskega intervenienta, da vstopi v pravdo, ki ga procesna pravila ZPP ne predvidevajo, bi kvečjemu lahko predstavljalo kršitev določb postopka po 199. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa še to le v primeru, ko bi pozivanje na vstop v pravdo vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kar pa v predmetni zadevi ni. Stranski intervenient na strani tožnikov namreč v postopku ni bil aktiven in k rešitvi zadeve oziroma k odločitvi v zadevi ni z ničemer doprinesel. Pritožbene navedbe v tej zvezi je tako treba zavrniti kot neutemeljene.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o pomanjkljivi aktivni legitimaciji tožnikov. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikovim stališčem o takšnem vplivu tožbe na ugotovitev solastninske pravice do skupno 1/2 celote nepremičnine vl. št. 104 k.o. ... napram ostalim domnevnim solastnikom, da bi bilo mogoče zadevo obravnavati le za vse domnevne solastnike skupaj. Domnevni solastniki sporne nepremičnine so le navadni sosporniki kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, sicer pa je ustaljeno stališče sodne prakse, da ni mogoče odreči pravnega varstva enemu izmed udeležencev v materialnopravnem razmerju, ki nastopa v pravdi na aktivni strani, če so drugi pasivni. Tako bi tudi v primeru, ko bi bila med njimi po materialnem pravu takšna medsebojna zveza, da bi lahko le skupaj razpolagali s pravicami, tožbo lahko vložil le eden izmed udeležencev materialnopravnega razmerja.

Utemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neustrezno opredelitev nepremičnin v tožbenem zahtevku in posledično tudi v izreku sodbe. Stranski intervenient na strani toženke utemeljeno opozarja na določilo 11. in 12. člena ZZK-1, po katerem se zemljiške parcele in objekti oziroma njegov posamezni del, ki je lahko samostojen predmet stvarnih pravic, v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom. V skladu z določbo 5. točke 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele parcelna številka in zato bi tudi tožnika morala svoj tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in na izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine oblikovati tako, da bi nepremičnine opredelila z njihovimi parcelnimi številkami. V kolikor nepremičnine niso opredeljene na tak način, namreč nepremičnin na katerih naj se vpiše lastninska pravica ni mogoče natančno opredeliti in je odločitev zemljiškoknjižno neizvršljiva kot utemeljeno opozarja pritožnik, poleg tega pa tudi izrek ni razumljiv (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Gre za formalno nesklepčnost tožbe, na katero bi moralo paziti sodišče prve stopnje že ob predhodnem preizkusu tožbe in tožbo vrniti tožnikoma v popravo. Napaka prvostopenjskega sodišča, ki je spregledalo nepopolnost tožbe oziroma njenega tožbenega zahtevka in je o zadevi odločilo meritorno, ne sme iti v škodo strank, ko nepopolnost opazi šele pritožbeno sodišče v okviru odločanja o pravnem sredstvu, saj bi lahko prišlo do kršitve pravice do enakega varstva v smislu 22. člena Ustave RS.

Nepravilnosti je pokazal tudi nadaljnji preizkus, v katerem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da parcele, ki so sedaj pripisane vl. št. 104 k.o. ... (parc. št. 1305/2, 1305/5 in 1305/6) in na katerih tožnika zahtevata ugotovitev solastninske pravice in njen vpis v zemljiško knjigo razen parcele št. 1305/2 k.o. ..., niso identične parcelam, ki so bile predmet prodajne pogodbe, sklenjene med A.P. kot prodajalko in družbo J. kot kupcem ter nato med pravno naslednico te družbe (družbo I.) kot prodajalko ter tožnikoma kot kupcema (parc. št. 1303, 1304, 1305/2 in 1305/1). Teh neskladij med podatki v prodajnih pogodbah in zaključkom sodišča prve stopnje, da so bile sedaj obravnavane nepremičnine predmet predhodnih prodajnih pogodb med A.P. in J. oziroma I. in tožnikoma sodišče prve stopnje ni pojasnilo oziroma jih zaradi nepravilne opredelitve nepremičnin, ki ne zajema parcelnih številk kot temeljnih identifikacijskih oznak nepremičnine, očitno sploh ni opazilo. Tako obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar prav tako predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere izpodbijanega dela sodbe ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Navedeni procesni kršitvi sta narekovali ugoditev pritožbi, razveljavitev s kršitvami obremenjenega izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedene procesne pomanjkljivosti, ki so botrovale sedanji razveljavitvi. Tožnika bo v okviru materialnega procesnega vodstva moralo pozvati k popravi tožbe (prvi odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 105. členom ZPP) tako, da bo oblikovana v skladu z ZZK-1 oziroma z v njem navedeno identifikacijsko oznako nepremičnine. Po ustrezni popravi tožbe bo moralo še enkrat odločiti o tem ali sta tožnika postala solastnika nepremičnin, na katerih uveljavljata solastninsko pravico. Pri odločitvi o tem bo moralo preveriti ali so bile nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka tudi predmet prodajnih pogodb z dne 10.03.1981 in z dne 19.02.1993 na katerih tožnika gradita svoje stvarnopravno upravičenje in zahtevo za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine. Pri odločanju bo moralo upoštevati zatrjevanja o priposestvovanju nepremičnin (v tej zvezi bo moralo upoštevati, da na družbeni lastnini priposestvovanje ni mogoče in da je priposestvovalna doba lahko začela teči šele po prenehanju družbene lastnine in se je iztekla najpozneje z vedenjem tožnikov, da poteka izvršilni postopek), dejstvo, da toženka razen trditvi, da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, tožbenemu zahtevku in trditvam o sklenjenih prodajnih pogodbah in o svojem vedenju zanje ni nasprotovala (ni zatrjevala obstoja načela zaupanja v zemljiško knjigo, niti tega zanjo ni zatrjeval njen stranski intervenient), pa tudi dejstvo, da osebe, ki so v dobri veri zaupale v podatke zemljiške knjige (stranski intervenient, ki ima na nepremičnini hipoteko) ne morejo trpeti škodljivih posledic (8. člen ZZK-1 oziroma prej veljavni četrti odstavek 5. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Vnovič bo moralo odločiti tudi o stroških postopka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka stranskega intervenienta na strani toženke je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Odločitev o pridržanju odločitve o stroških pritožbenega postopka, nastalih v zvezi z odgovoroma na pritožbo, je posledica razveljavitve izpodbijane odločitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 165. člena ZPP).