Jedro

Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listine ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 23.825,00 SIT; z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 1998 do plačila ter izvršilnih stroškov.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila upnica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, za katere ni bila uveljavljena denacionalizacija, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah ter 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju ZSKZ), postali last Republike Slovenije. Država je za gospodarjenje z njimi ustanovila posebno institucijo, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Vendar pa ustanovitev sklada ne vpliva na dejstvo, da je Republika Slovenija kot nesporna lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov s katerimi Sklad le gospodari, upravičen subjekt za uveljavljanje pravice do neplačanih civilnih plodov njenih nepremičnin. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so last Republike Slovenije opravlja Sklad le v pravnem prometu, ne pa tudi kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije v postopkih pred so-dišči. Zaradi navedenega upnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da upničinemu predlogu za izvršbo ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Kljub temu, da v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine niti terjatev, niti upnik ter dolžnik niso ugotovljeni na kvalificiran način, izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati materialnopravno utemeljenost terjatve, ampak mora sprejeti kot procesno legitimirane tiste subjekte, ki so navedeni v verodostojni listini. To pomeni, da aktivna procesna legitimacija v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pripada osebi, ki je kot upnik označena v verodostojni listini (prvi odstavek 21. -člena ter 1 odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Na predloženem računu št. 9811009 z dne 31. 8. 1998 (priloga A2 v spisu) je kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Upnica v obravnavani izvršilni zadevi torej ni ista kot upnik, naveden v izvršilnem naslovu, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Višje sodišče pa sprejema tudi razloge, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. V skladu s 3. odstavkom 2. člena ZSKZ, Sklad, kot pravilno opozarja pritožnica, opravlja naloge v imenu RS, ki je tudi ustanoviteljica Sklada. Ti okoliščini pa Republiki Sloveniji ne dajeta upravičenja nastopati v sodnih postopkih namesto sklada. Citirana določba to celo izključuje, čeprav gre pri obravnavanih kmetijskih zemljiščih za državno lastnino, saj je bila ta, kot izhaja iz 1. odstav-ka 14. člena ZSKZ, prenesena na Sklad. Slednji pa je samostojna pravna oseba s pravno sposobnostjo in torej tudi s sposobnostjo biti stranka v sodnih postopkih, zato Republika Slovenija ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. V postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo upnice na podlagi določbe druge točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti i-n potrditi sklep sodišča prve stopnje.