Jedro

Tožnica, ki v izvršilnem postopku nastopa kot dolžnica, ni upravičena do oprostitve plačila stroškov, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku, saj ti niso namenjeni uresničevanju njene pravice do sodnega varstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. In 332/2013 Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da zoper tožečo stranko teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 32/2009 z dne 21. 9. 2012, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora plačati nasprotni stranki njene stroške pravdnega postopka.

Tožeča stranka je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor v katerem se sklicuje na 1., 2. in 12. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), prosilka pa ni izkazala obstoja zgoraj navedenih ugovornih razlogov, saj iz ugovora izhaja, da oporeka odločitvi sodišča v pravnomočni sodbi, torej izvršilnemu naslovu, da mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Glede podrejeno podanega predloga za odlog izvršbe, ki ga je podala na podlagi 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ pa navaja, da tožeča stranka v svojem predlogu ni opredelila in verjetno izkazala, da bi s takojšnjo izvršbo utrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Glede na navedeno in določbo 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa da odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v zadevi niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožeči stranki po določbi 24. člena ZBPP, zato je njeno prošnjo zavrnila. Ob takem zaključku ni presojala ali prosilka izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti podan kumulativno.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga bistvene kršitve določb upravnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi ugovarja odločitvi v sodbi P 32/2009 Okrožnega sodišča v Kopru, s katero ji je bilo naloženo plačilo stroškov, saj je bila v tej zadevi oproščena plačila stroškov postopka. Tožeča stranka bi tako morala stroške postopka zahtevati od države RS, ki jo zastopa Pravnobranilstvo RS, zato v zadevi tudi nima pasivne legitimacije. V nadaljevanju navaja druge kršitve, ki naj bi jih Okrajno sodišče v Kopru zagrešilo v tej izvršilni zadevi.

V zvezi s predlogom za odložitev izvršitve sodbe P 32/2009 pa navaja, da je zoper navedeno sodbo njena pooblaščenka odv. B.B., dne 28. 9. 2013 vložila revizijo. Ker tožena stranka v zadevi ni ugotavljala njenega finančnega stanja, je zaključek tožene stranke, da ni izkazala nastanka težko popravljive škode, neutemeljen.

Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo njenih stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka Tožba ni utemeljena.

Na podlagi podatkov v izpodbijani odločbi in podatkov v spisu Bpp 711/2013, na katerih temelji izpodbijana odločba, sodišče ugotavlja, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila sodnih stroškov v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru In 332/2013, ki teče zoper tožečo stranko na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. P 32/2009 z dne 21. 9. 2012, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora plačati nasprotni stranki njene stroške pravdnega postopka. Tožeča stranka v tožbi smiselno izpodbija upravičenost teh stroškov, vsebinska pravilnost pravnomočne sodbe pa ne more biti predmet presoje v izvršilnem postopku.

Po določbi prvega odstavka 1. člena ZBPP je namen tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli zagotoviti. V pravico do sodnega varstva pa ne sodijo obveznosti, ki so s pravnomočnimi sodbnimi odločbami naložene osebam s slabim socialnim položajem. Tožeča stranka tako ne more zahtevati oprostitve plačila stroškov izvršbe, ki so v sklepu o izvršbi priznani upniku. Kot je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, upoštevaje določbe 9. člena ZBPP, namreč prosilcu ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči za pokrivanje stroškov postopka nasprotne stranke.

V ostalem delu glede obstoja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi 24. člena ZBPP sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in je v izogib ponavljanju dodatno ne navaja. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, ki se nanaša na ugotavljanje njenega premoženjskega stanja pa še dodaja: Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči in torej izpolnjuje subjektivni element iz drugega odstavka 12. člena ZBPP, kar pa na samo odločitev v zadevi ne more vplivati, kot zmotno ugovarja v tožbi tožeča stranka. Tožeči stranki namreč brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, zato, ker ni izkazala obstoja okoliščin iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je obstoj nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zaradi dovoljene izvršbe.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.