Jedro

Pomota upravnega organa v obrazložitvi odločbe ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe, saj postane le izrek pravnomočen. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke, saj le utemeljuje, zakaj je odločevalec sprejel odločitev, ki je razvidna iz izreka. Socialni spor ni namenjen varovanju negotovih hipotetičnih bodočih pravnih položajev. Na podlagi morebitne tožnikove nove vloge, bo toženec odločil o tožnikovih pravicah, koristih iz sistema socialne varnosti z novim upravnim aktom. Zoper tak dokončen upravni akt, bo tožnik ponovno užival sodno varstvo in tako ne bo v ničemer prikrajšan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št.: ... z dne 16. 5. 2023 in odločbe CSD A., št.: ... z dne 7. 2. 2023 ter da se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Razlogi sodbe si medsebojno nasprotujejo, saj je sodišče ugotovilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, kar se ne sklada z obrazložitvijo. Ugotovljeno je, da toženec ni lastnik parcele, ki je bila upoštevana v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato bi moralo sodišče odločiti, da izpodbijane odločbe niso pravilne. Tožnik sumi, da bo pomota ponovljena tudi v drugih odločbah, kjer bo navedeno, da je lastnik nepremičnin, kar ne drži. Ne zadostuje pojasnilo, da pomota v obrazložitvi ne bo vplivala na druge odločitve. Sodišče ni pojasnilo, kako bo pomota sanirana, da ne bo več teh napak. Zaradi pomote javnega uslužbenca lahko pride pri tožniku do napak v drugih postopkih. Odločbi sta nepravilni in tožnika postavljajo v negotov položaj. Ni odločilen samo izrek odločbe CSD, saj tudi nepravilen zapis škodi tožniku. Za zemljiško knjigo velja načelo javnosti in načelo zaupanja, s katerim je povezano tudi načelo publicitete. Ni mogoče pritrditi sodišču, da je šlo za pomoto upravnega organa. Svetovalec, ki je vodil postopek ni ravnal s profesionalno skrbnostjo, zaradi česar je potrebno izpodbijano sodbo spremeniti in v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je potrebna odprava izpodbijanih odločb zaradi napačnega zapisa v obrazložitvi.1

6. Pritožbeno sodišče ne more slediti nosilnemu pritožbenemu očitku, da tožnik zaradi pomote v obrazložitvi izpodbijane odločbe v prihodnje potrebuje pravno varstvo, ker bo zaradi te pomote prikrajšan pri pravicah na drugih področjih. Sodišče je v 7. točki obrazložitve pojasnilo, da naveden pomotni zapis v obrazložitvi glede lastništva tožnikovih nepremičnin ni vplivalo na priznanje pravice, niti na njeno višino, čemur tožnik nenazadnje ne nasprotuje. Toženec je v sodnem postopku priznal pomotni zapis v obrazložitvi prvostopne odločbe, ker je tožnik lastnik le zemljiške parcele ID znak: .... To dejstvo, je po pojasnilu toženca, potrdil vpogled v javno dostopne podatke zemljiške knjige.

7. Pomota upravnega organa v obrazložitvi odločbe ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe, saj postane le izrek pravnomočen. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke, saj le utemeljuje, zakaj je odločevalec sprejel odločitev, ki je razvidna iz izreka. Socialni spor ni namenjen varovanju negotovih hipotetičnih bodočih pravnih položajev. Na podlagi morebitne tožnikove nove vloge, bo toženec odločil o tožnikovih pravicah, koristih iz sistema socialne varnosti z novim upravnim aktom. Zoper tak dokončen upravni akt, bo tožnik ponovno užival sodno varstvo in tako ne bo v ničemer prikrajšan.

8. Pritožbeni očitki, ki se nanašajo na morebitno škodo, ki bi lahko tožniku posledično nastala zaradi pomotnega zapisa v obrazložitvi, pa je lahko predmet odškodninskih zahtevkov.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Tožnik vztraja, da toženec ni pravilno upošteval tožnikovih nepremičnin, ker je lastnik le nepremičnine s parcelno št. ... k.o. ...B., toženec pa je v obrazložitvi povzel tudi nepremičnino s parcelno št. ..., št. ... oboje k.o. ... B. in delovne številke ... k.o. ....