Jedro

Predlagateljica postopka se s tako pokazanim potekom meje ni strinjala, zato jo je geodetska uprava napotila k sprožitvi sodnega postopka, v katerem pa predlagateljica ni zatrjevala kakšnih konkretnih razlogov, s katerimi bi utemeljevala svojo lastninsko pravico na spornem mejnem svetu. Niso se tudi izkazale za resnične navedbe predlagateljice, da naj bi nasprotna udeleženka premaknila mejnike v svojo korist. Skupni stroški postopka bremenijo v celoti le predlagateljico postopka, ki je nastanek stroškov povzročila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da skupne stroške postopka nosi v celoti predlagateljica.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo mejo med parc. št. 3259/2 last predlagateljice in delom parcele št. 3259/3, ki je v lasti nasprotne udeleženke. Mejo je določilo na podlagi močnejše pravice in sicer tako, da poteka od točke A do točke B pri čemer sta točki označeni s trajnim mejnim znamenjem in znaša razdalja med njima 23,81 m, tako kot je ta meja razvidna iz elaborata sodnega izvedenca geodetske stroke P.G. z dne 12.1.2007, ki je sestavni del sklepa. Glede stroškov postopka je sodišče odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške, ki jih je odmerilo na 792,53 EUR, pa nosita udeleženki postopka vsaka polovico, to je vsaka 396,27 EUR. Ker je bila predlagateljica oproščena plačila stroškov za izvedenca in so bili ti stroški plačani iz sredstev sodišča, je sodišče nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna nanjo odpadli znesek za izvedenca v višini 324,90 EUR povrniti na račun sodišča, preostanek v višini 71,37 EUR pa naj povrne predlagateljici, ker gre za strošek sodne takse, ki ga je za predlog plačala predlagateljica.

Proti sklepu se v delu, ki se nanaša na stroške postopka, pritožuje nasprotna udeleženka. Po njenem mnenju je bil sodni postopek uveden povsem brez potrebe, saj je bila meja v tem postopku določena enako kot jo je izmeril že geodet S.M. februarja 2005. Trditve predlagateljice o tem, da naj bi nasprotna udeleženka premikala mejnike, so se izkazala za neresnične. Meja med točkama A in B je bila odmerjena prvič v letu 1996 in drugič leta 2005, zato je bila tretja meritev, ki je bila opravljena v tem postopku, povsem odveč. Predlaga, naj se predlagateljici postopka naloži v celoti plačilo skupnih stroškov postopka, pritožnico pa oprosti plačila.

Pritožba je utemeljena.

V nepravdnem postopku za ureditev meje velja, da mora vsak udeleženec sam nositi svoje stroške (1. odst. 35. člena ZNP), za skupne stroške pa vsebuje Zakon o nepravdnem postopku posebno pravilo v 139. členu. Po njem sodišče praviloma odloči, da morajo udeleženci trpeti skupne stroške v enakem razmerju kot znaša dolžina njihovih medsebojnih meja. Zato je sodišče v obravnavanem primeru odločilo, da nosita udeleženki postopka skupne stroške vsaka do 1/2. Vendar pa 139. člen ZNP določa še, da lahko sodišče o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meja, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Nasprotna udeleženka v pritožbi opozarja, da je sodišče mejo v obravnavani zadevi določilo povsem enako, kot jo je ugotovil na podlagi katastrskih podatkov geometer že v upravnem postopku na mejni obravnavi dne 23.5.2005. Predlagateljica postopka se s tako pokazanim potekom meje ni strinjala, zato jo je geodetska uprava napotila k sprožitvi sodnega postopka, v katerem pa predlagateljica ni zatrjevala kakšnih konkretnih razlogov, s katerimi bi utemeljevala svojo lastninsko pravico na spornem mejnem svetu. Kot utemeljeno zatrjuje pritožba, se tudi niso izkazale za resnične navedbe predlagateljice, da naj bi nasprotna udeleženka premaknila mejnike v svojo korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 139. člena ZNP odločilo, da skupni stroški postopka (stroški izvedenca geometra in stroški sodnih taks) bremenijo v celoti le predlagateljico postopka, ki je nastanek stroškov povzročila, te stroške pa bo moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 3. odst. 137. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izterjati od predlagateljice postopka.