Jedro

Iz IV./b točke obrazca BPP št. 1, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da je tožnica res navedla, da v treh mesecih pred vložitvijo prošnje ni imela prejemkov in dohodkov, navedenih v posameznih rubrikah. Vendar pa je pred tem na vprašanje, „ali ste prejemnik denarne socialne pomoči“, odgovorila, da ne več. To pomeni, da je priznala prejemanje omenjene denarne pomoči, česar pa organ pri svojem sklepanju o nasprotnem ni upošteval in je preuranjeno sklepal o zamolčanju oz. neresničnem prikazovanju tožničinega dohodkovnega stanja zgolj na podlagi izjave v rubrikah iz IV./b točke obrazca.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3125/2014 z dne 16. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo z dne 15. 12. 2014 (dopolnjeno 6. 1. 2015) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku VL 148630/2014 zaradi izterjave 176,66 EUR, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (1. točka izreka). Poleg tega je tožnici prepovedala vložitev nove prošnje za obdobje nadaljnjih šestih mesecev od 16. 3. 2015 dalje (2. točka).

Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da naj bi tožnica v svoji prošnji navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju, kar v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje pravico do BPP. V predpisanem obrazcu je zanikala dohodke in prejemke za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje in občasne dohodke v zadnjih dvanajstih mesecih, medtem ko je organ ob preverjanju podatkov s poizvedbami pri tožničini banki ugotovil, da je v relevantnih treh mesecih (v septembru, oktobru in novembru 2014) prejela dvakrat po 344,33 EUR in 268,95 EUR z naslova plačila države za pomoč posameznikom. Tožnici je zato poslal poziv za pojasnila. Pisanje se je na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) štelo za vročeno 6. 2. 2015, nato pa je bilo vrnjeno organu z navedbo, da ima tožnica neuporaben hišni predalčnik. Ker na poziv v postavljenem roku (niti kasneje) ni odgovorila, organ meni, da je zamolčala podatke o finančnem stanju in ga lažno prikazovala.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je sklepala, da bo sodišču ob vpogledu v bančne izpiske za zadnje tri mesece, iz katerih bo razviden le prejem denarne socialne pomoči (v nadaljevanju DSP), razumljivo, da nima nikakršnih prejemkov, ki bi se upoštevali pri dodelitvi BPP. V času vložitve vloge pa še te ni prejemala več. Zato meni, da je bil poziv z dne 20. 1. 2015 nepotreben. Tudi sicer podatka o prejemanju DSP v času pred vložitvijo prošnje v obrazcu ni mogoče izpolniti, saj ga ta nikjer ne predvideva, to pa ni razvidno niti iz navodil. Po njenem je razlog v tem, da se DSP ne šteje med dohodke in prejemke, zato vpisovanje tega podatka ne bi imelo nobenega pomena. Zgolj dejstvo, da na poziv ni odgovorila (pojasnjuje, da poštne pošiljke ni mogla dvigniti zaradi izgubljenega obvestila), sodišču še ne daje podlage za sklepanje o lažnem prikazovanju dohodkovnega statusa. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi njeni prošnji za BPP in naj imenuje drugega odvetnika oziroma da zadevo vrne v ponovno odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena (o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki se izpolni na obrazcu) navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

Iz IV./b točke obrazca BPP št. 1, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da je tožnica res navedla, da v treh mesecih pred vložitvijo prošnje ni imela prejemkov in dohodkov, navedenih v posameznih rubrikah. Vendar pa je pred tem na vprašanje, „ali ste prejemnik denarne socialne pomoči“, odgovorila, da ne več. To pomeni, da je priznala prejemanje omenjene denarne pomoči, česar pa organ pri svojem sklepanju o nasprotnem ni upošteval in je preuranjeno sklepal o zamolčanju oz. neresničnem prikazovanju tožničinega dohodkovnega stanja zgolj na podlagi izjave v rubrikah iz IV./b točke obrazca. Pri tem tudi ni konkretiziral, katero vrsto prejemka predstavlja t.i. plačilo države za pomoč posameznikom in kam naj bi ga prosilka vpisala. Če obrazec nima ustrezne rubrike ali pa navodila niso jasna, da je treba vpisati tudi preteklo prejemanje DSP, prosilcu ni mogoče očitati neresničnega prikazovanja dohodkovnega statusa, ki bi imelo za posledico zavrnitev prošnje in časovno prepoved vložitve nove prošnje.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).