Šele po tem, ko so izpolnjene procesne predpostavke, se sodišče spusti v vsebinsko obravnavo pravnega sredstva ali vloge.
Če je oseba sicer imela položaj upnika v stečajnem postopku, pa je ta položaj izgubila, kot je to v obravnavani zadevi, se je potek stečajnega postopka ne tiče več in nima pravice vanj posegati ne z vlogami ne s pravnimi sredstvi. Drugače povedano: nima procesne legitimacije za poseganje v postopek.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor A. A. zoper načrt končne razdelitve, objavljen dne 30. 6. 2026, in njegove predloge iz vloge z dne 15. 7. 2026.
2.Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožil. Navaja, da je sklep nezakonit, preuranjen in pomanjkljivo obrazložen ter da mu je bila kršena ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva. Pretiran procesni formalizem posega v njegove ustavne pravice, in sicer enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravice do pravnega sredstva, prav tako pa tudi v pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Ko sodišče prve stopnje prejme pravno sredstvo (v obravnavani zadevi je bil to ugovor pritožnika zoper načrt razdelitve) ali kako vlogo, mora naprej preveriti procesne predpostavke za vložitev pravnega sredstva ali vloge. Gre za preveritev pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti. Določena vprašanja v zvezi s tem ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP; za tisto, kar v njem ni urejeno, se smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku - ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Šele po tem, ko so izpolnjene procesne predpostavke, se sodišče spusti v vsebinsko obravnavo pravnega sredstva ali vloge (tako tudi 343. in 343.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
5.Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi - najprej je preverilo procesne predpostavke, pri čemer je ugotovilo, da te niso izpolnjene, saj ne pritožnikov ugovor proti načrtu razdelitve ne vloge niso dovoljeni.
6.Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik nima položaja stranke stečajnega postopka, saj je njegova procesna legitimacija v tem postopku prenehala, ker ni pravočasno vložil tožbe, na katero je bil napoten (druga alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Teh dejstev pritožnik niti ne napada. Meni pa, da bi sodišče prve stopnje vseeno moralo vsebinsko odločiti o ugovoru in vlogah.
7.Ugovor zoper načrt razdelitve lahko vložijo le upniki (prvi odstavek 364. člena ZFPPIPP), kar je logično in pravilno, saj se razdelitev stečajne mase tiče le upnikov, ki so edini lahko poplačani iz stečajne mase. Če je oseba sicer imela položaj upnika v stečajnem postopku, pa je ta položaj izgubila, kot je to v obravnavani zadevi, se je potek stečajnega postopka ne tiče več in nima pravice vanj posegati ne z vlogami ne s pravnimi sredstvi. Drugače povedano: nima procesne legitimacije za poseganje v postopek (primerjaj tudi 57. člena ZFPPIPP). Na to ne vpliva dejstvo, da je bila oseba pred stečajem prokurist stečajnega dolžnika, da je bila kazensko obsojena. Položaj upnika, ki ga je pritožnik sicer imel, si je sam zapravil s tem, ko ni pravočasno uveljavljal prerekanih terjatev.
8.Ker pritožnik nima več procesne legitimacije v tem stečajnem postopku, saj nima več položaja upnika, je sodišče prve stopnje moralo zavreči njegov ugovor in druge vloge.
9.Čim je tako, pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi o ugovoru in vlogah vsebinsko odločalo in tega niti ni smelo storiti. Zato je odločitev, da zavrže pritožnikov ugovor in druge vloge, ki jih ni vsebinsko presojalo, pravilna. Oseba, ki ni stranka posameznega postopka, tudi stečajnega, nima niti ustavne pravice do enakega varstva, do sodnega varstva in pravnega sredstva, torej pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije, saj te pravice ščitijo le osebe, katerih pravice so prizadete, kar pritožnik ni, saj ni stranka tega postopka. Katera človekova pravica iz Evropske konvencije o človekovih pravicah naj bi bila pritožniku kršena, pritožnik niti ni navedel, višje sodišče pa take kršitve tudi ne najde.
10.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).