Jedro

Sodišče ugotavlja, da bi bilo postopek za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 treba voditi na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, ki je bila (kot izhaja iz spisne dokumentacije) pravna podlaga za javni razpis in za celoten postopek dodelitve tožniku nepovratnih sredstev iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer ne glede na to, da gre v izpodbijani odločbi za odločanje o sankcioniranju zaradi neizpolnitve prevzetih obveznosti.

Tožnik z zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33114-632/2009-27 z dne 20. 4. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da mora tožnik vrniti 11.340,00 EUR, ki jih je prejel na podlagi odločbe o pravici do sredstev št. 33114-632/2009/11 z dne 17. 11. 2010 (1. točka izreka); ta znesek je tožnik dolžan vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe, od poteka tega roka pa se zaračunavajo zakonske zamudne obresti (2. točka izreka); znesek mora tožnik nakazati na ustrezen račun (3. točka izrek), tožnik je izključen iz prejemanja podpore v okviru ukrepa 112 do 31. 12. 2016 (4. točka izreka); pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. točka izreka) in še, da posebni stroški niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da so bila tožniku že odobrena in izplačana sredstva iz Ukrepa 112, po postopku in pod pogoji, navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09, v nadaljevanju Uredba PRP 2007-2013) in v Javnem razpisu za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (Uradni list RS, št. 63/09, v nadaljevanju javni razpis). Na podlagi administrativne kontrole je bilo ugotovljeno, da tožnik ni pravočasno pridobil nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju NPK) s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti v skladu s 5. točko prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP 2007-2013 in z 11. točko poglavja C. javnega razpisa („Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi prevzemnik kmetije“). Ustrezne izobrazbe ni pridobil v dogovorjenem roku 36 mesecev, ki se je iztekel 21. 12. 2013, certifikat NPK pa je datiran z dne 22. 4. 2014. Zamudo je sicer opravičeval s slabim zdravstvenim stanjem in s tem, da je delovni invalid zaradi prometne nesreče, ki se mu je pripetila v letu 2006, vendar obstoja višje sile ali izrednih okoliščin ni izkazal, poleg tega pa prvostopenjskega organa tudi ni pisno obvestil, da zaradi višje sile v času od 21. 12. 2010 do 21. 12. 2013 ni bil sposoben opraviti zahtevanega usposabljanja. Tožnik torej ni spoštoval vseh obveznosti, ki jih je prevzel ob odobritvi sredstev iz Programa razvoja podeželja 2007–2013, in je torej zaradi navedenega kršil določila javnega razpisa, Uredbe PRP 2007-2013 in obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010. Zato se, upoštevaje 38. člen (prehodna določba) Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 63/13), na podlagi sedmega odstavka 122. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 28/11, 37/11 – popr., 103/11, 87/12, 63/13, 38/14, v nadaljevanju Uredba 2011-2013) in v skladu s petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) sankcionira v skladu z XXVI.a poglavjem Uredbe 2011-2013. Tožnik mora v skladu s 57. členom ZKme-1 in drugim odstavkom 127.b člena Uredbe 2011-2013 izplačana sredstva v celoti vrniti, prav tako pa je izključen iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve in tudi za naslednje koledarsko leto (tretji odstavek 57. člena ZKme-1).

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 31. 8. 2015 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v laični tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa in tudi ne z obravnavanjem zadeve s strani drugostopenjskega organa. Prvostopenjskemu organu je na zahtevo posredoval certifikat NPK (predelava mesa na tradicionalen način), ki jo je pridobil v letu 2014. Kot dokaz o opravičljivem razlogu za prepozno opravljeno usposabljanje je predložil zdravniško opravičilo, v katerem piše, da je bilo njegovo zdravstveno stanje preslabo, da bi lahko prej (in pravočasno), sledil učenju za pridobitev certifikata. Omenja višjo silo. V vmesnem času je vseskozi spraševal pristojne na svetovalni službi v Trebnjem, kdaj se bodo pričela izobraževanja za NPK. Vedno je bil odgovor, da ga bodo poklicali, ko bo dovolj kandidatov. Tako je bilo vse do leta 2014, ko so pridobili evropska sredstva za izobraževanje in ga le poklicali, njegovo zdravstveno stanje pa se je toliko izboljšalo, tako da je lahko opravil izobraževanje. Ob tem še natančneje pojasnjuje, katere in koliko kmetijskih površin obsega kmetija ter s katerimi dejavnostmi se ukvarja. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvah prvo- in drugostopenjske odločbe. Dodatno predvsem izpostavlja, da ni sporno, da tožnik v predvidenem času 36 mesecev od izdaje odločbe o pridobitvi sredstev z dne 17. 11. 2010 ni pridobil zahtevane poklicne izobrazbe. Kljub večkratnemu pozivanju s strani prvostopenjskega organa ni uspel dokazati dolgotrajne nezmožnosti za delo. Prometne nesreče iz leta 2006, po kateri je postal invalid, pa niti ne more uveljavljati kot primer višje sile, saj je že vlogo na javni razpis vložil štiri leta po tem dogodku. S pogoji javnega razpisa je bil seznanjen. S pridobitvijo pravice do sredstev so tožniku nastale tudi obveznosti, katere je sprejel, med drugim obveznost, da bo v predvidenem roku pridobil ustrezno poklicno usposobljenost, ki jo mora izpolnjevati vsak vlagatelj vloge v konkretnem javnem razpisu. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna izpodbijana odločitev prvostopenjskega organa, da mora tožnik vrniti vsa izplačana nepovratna sredstva iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker ni pravočasno, v roku 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev, opravil ustreznega poklicnega usposabljanja, kot je določala 5. točka prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki je bila podlaga za javni razpis (in skladno s tem javni razpis ter odločba o pravici do sredstev).

7. V 5. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP 2007-2013, veljavne v času izdaje odločbe o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010 (na podlagi katere so bila tožniku izplačana nepovratna sredstva), je bilo določeno, da če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Skladno s tem je bilo tudi v javnem razpisu kot pogoj v 10. točki poglavja C. („Pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi prevzemnik kmetije“) zahtevano, da mora imeti vlagatelj ob oddaji vloge ustrezna poklicna znanja in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. V naslednji, 11. točki, pa je bilo določeno, da mora ne glede na stopnjo izobrazbe drugih smeri, če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe.

8. Prvostopenjski organ je svojo odločitev utemeljil na določbi drugega odstavka 127.b člena XXVI.a poglavja Uredbe 2011-2013 (v povezavi s 57. členom ZKme-1), v povezavi s prehodno določbo 38. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe 2011–2013 (Uradni list RS, št. 63/13), ki odkazuje na uporabo sedmega odstavka 122. člena Uredbe 2011-2013, ta pa na uporabo XXVI.a poglavja te uredbe. Vendar pa se prehodna določba 38. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe 2011–2013, uveljavljena s 27. 7. 2013, nanaša na že začete postopke v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, postopek izdaje izpodbijane odločbe (ki je v zvezi z izpolnjevanjem tožnikove obveznosti) pa pred prvostopenjskim organom tedaj še ni bil začet. To je jasno razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer je navedeno, da je prvostopenjski organ prve poizvedbe (po uradni dolžnosti) opravil šele konec leta 2014, in sicer je 1. 10. 2014 poslal poizvedbo na Center RS za poklicno izobraževanje o tem, ali je tožnik pridobil certifikat NPK. Že glede na to je prvostopenjski organ odločitev nepravilno oprl na določbe XXVI.a poglavja Uredbe 2011-2013, saj niti predpisi, na katere se je skliceval, pravne podlage za to niso dajali. Sodišče ugotavlja, da bi bilo postopek za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi prehodne določbe prvega odstavka 128. člena Uredbe 2011-2013 treba voditi na podlagi Uredbe PRP 2007-2013, ki je bila (kot izhaja iz spisne dokumentacije) pravna podlaga za javni razpis in za celoten postopek dodelitve tožniku nepovratnih sredstev iz naslova Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in sicer ne glede na to, da gre v izpodbijani odločbi za odločanje o sankcioniranju zaradi neizpolnitve prevzetih obveznosti. Argument za takšno razlago, ob tem ko tudi organ v izpodbijani odločbi ni navajal drugačnih pravnih podlag, je najti tudi v tem, da je bil tožnik ob prijavi na javni razpis in v odločbi o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010 seznanjen z obveznostmi in sankcijami v primeru njihovih kršitev, kot so bile določene v takrat veljavnih predpisih. Končno v tej smeri tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi navaja, da naj tožnik ne bi izpolnil obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010, javnega razpisa (gre za 11. točko poglavja C.) in tedaj veljavne Uredbe PRP 2007-2013 (gre za 5. točko prvega odstavka 13. člena). Poleg tega pa bi, tudi če bi pozitivnopravna ureditev odkazovala na uporabo določb Uredbe 2011-2013 v predmetni zadevi (kar pa po navedenem ne), bila uporaba določb navedene uredbe nedopustna tudi iz ustavnopravnih razlogov, saj podzakonski akti v nobenem primeru ne morejo imeti učinka za nazaj (prvi odstavek 155. člena Ustave), uporaba navedene Uredbe 2011-2013 za sankcioniranje zaradi neizpolnitve obveznosti, prevzetih pred njeno uveljavitvijo, in pod pogoji druge, prej veljavne pravne ureditve, pa bi pomenila prav to, namreč uporabo podzakonskega akta s pravnim učinkom za nazaj.

9. V predhodni točki obrazložitve te sodbe ugotovljena napačna uporaba materialnega prava predstavlja tožbeni razlog po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), na katerega pazi sodišče že po uradni dolžnosti. Čeprav že ta kršitev narekuje odpravo izpodbijane odločbe, je v nadaljevanju sodišče presodilo še tožbene navedbe, relevantne za ponoven postopek pred prvostopenjskim organom. Ostale tožbene navedbe glede tožnikove kmetijske dejavnosti pa so za odločitev v tem upravnem sporu irelevantne, zato se sodišče do njih ne opredeljuje.

10. Po presoji sodišča so neutemeljene tožbene navedbe, da tožnik izobraževanja za pridobitev ustrezne NPK ni mogel pravočasno opraviti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja kot posledice prometne nesreče pred desetimi leti. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in dokumentacije upravnega spisa, je tožnik kot dokaz za zatrjevane zdravstvene težave v upravnem postopku pred prvostopenjskim organom predložil potrdilo zdravnice o zdravstvenem stanju in napotnico osebnega zdravnika, oboje z dne 13. 3. 2015, ter fotokopijo zdravstvenega kartona od leta 2005 do 2008. V potrdilu o zdravstvenem stanju je navedeno, da je imel tožnik v letu 2006 prometno nesrečo, po kateri je ostal invalid, in da je bilo njegovo zdravstveno stanje od leta 2010 do 2014 tako slabo, da se zaradi zdravstvenih težav psihične narave kot posledice poškodbe ni bil sposoben vključiti v izobraževalni proces. Sodišče pritrjuje prvostopenjskemu organu, da tožnik z navedeno zdravstveno dokumentacijo ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel pravočasno (to je v roku 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010) opraviti izobraževanja. Tožnik ni konkretizirano navedel, niti to ni razvidno iz zdravstvene dokumentacije, ki se nahaja v upravnem spisu, kdaj in do kakšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko pomenilo oviro za pravočasno udeležbo na izobraževanju, naj bi sploh prišlo. Tožnik pa v tožbi tudi navaja, da je do poslabšanja zdravstvenega stanja prihajalo občasno (v „intervalih“), kar pa logično pomeni, da bi moral tožnik pojasniti in dokazati posamezno okoliščino zdravstvenega stanja, ki naj bi onemogočila izobraževanje v času, ko bi lahko še pravočasno opravil usposabljanje oziroma pridobil certifikat NPK. Ker takšnih pojasnil tožnik ni podal, tudi njegovih ugovorov, ki se nanašajo na zatrjevane zdravstvene razloge za zamudo pri pridobitvi certifikata NPK, ni mogoče sprejeti.

11. V zvezi s tožbenimi navedbami, da si je tožnik aktivno prizadeval opraviti izobraževanje, vendar neuspešno – ker mu je bilo s strani svetovalne službe vsakič rečeno, da ga bodo obvestili o možnem terminu, ko bo dovolj kandidatov –, sodišče ugotavlja, da jih je tožnik prvič podal (šele) kot pritožbene navedbe. Iz spisne dokumentacije upravnega spisa je razvidno, izhaja pa tako tudi iz izpodbijane odločbe, da je prvostopenjski organ pred njeno izdajo, po tem ko ga tožnik v predpisanem roku ni obvestil o pridobljeni izobrazbi ter je pri Centru RS za poklicno izobraževanje nato sam pridobil podatek, da tožnik ni pridobil certifikata NPK, z dopisom z dne 9. 2. 2105 tožnika pozval, naj se izjavi o njegovi ugotovitvi, da ni pridobil NPK. Na navedeni poziv je tožnik odgovoril z dopisom, v katerem je navedel, da je NPK pridobil (že) 20. 3. 2014. Na razlogovanje v izpodbijani odločbi, da mora tožnik vrniti izplačana sredstva, ker NPK ni pridobil v predpisanem roku (določenem v odločbi o pravici do sredstev z dne 17. 11. 2010 skladno z Uredbo PRP 2007-2013 in javnim razpisom), pa je, kot že navedeno, v pritožbi nato navajal, da se je vseskozi obračal na pristojno kmetijsko svetovalno službo, vendar izobraževanja v predpisanem roku ni mogel opraviti, ker se ni izvajalo ter da se je na povabilo tega izobraževanja lahko udeležil šele v začetku leta 2014. To pritožbeno navedbo pa je drugostopenjski organ, ki je odločitvi prvostopenjskega organa pritrdil, v celoti zavrnil z utemeljitvijo, da naj bi bil odnos med pristojno kmetijsko svetovalno službo in tožnikom njuno medsebojno razmerje, v katerega organ tekom konkretnega upravnega postopka ne more in ne sme posegati, sicer pa naj bi bile tožnikove trditve o tem, da izobraževanje v njegovem primeru ni bilo organizirano, v vsakem primeru brezpredmetne, ker je tožnik certifikat NPK pridobil prepozno. Sodišče se s tako presojo ne strinja.

12. Po presoji sodišča drugostopenjski organ tožnikovih pritožbenih navedb o tem, da izobraževanja za pridobitev NPK ni mogel opraviti pravočasno, ker le-to ni bilo organizirano, (sicer) pravilno ni zavrnil kot novot, saj je bil v prvostopenjskem postopku tožnik pozvan le, kot izhaja že iz predhodne točke obrazložitve te sodbe, naj se opredeli do ugotovitve, da NPK ni pridobil ter ne, da je ni pridobil pravočasno. Vendar pa je organ tožnikove navedbe vsebinsko očitno napačno presodil. Če bi bile navedbe izkazane, bi namreč po presoji sodišča to predstavljalo objektivno okoliščino, na katero tožnik ni mogel vplivati, pa zaradi nje ni mogel izpolniti obveznosti iz odločbe o odobritvi sredstev, zaradi česar odločitev o vračilu sredstev ne bi bila upravičena. Kar pomeni, da bi moralo biti najprej dopolnjeno dejansko stanje, da bi se ugotovilo, ali tožnik izobraževanja ni pravočasno opravil iz objektivnih razlogov, na katere ni mogel vplivati (ker ni bilo organizirano). Če bi se izkazalo tako, pa bi organ navedbe moral vsebinsko obravnavati po določbah predpisov, veljavnih v času izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, ki urejajo vprašanje, kdaj prejemniku sredstev teh ni treba vrniti. Glede na javni razpis (V. poglavje) in odločbo o dodelitvi sredstev z dne 17. 11. 2010 bi to bila določba 90. člena Uredbe PRP 2007-2013, s tem v zvezi tudi 47. člen Uredbe 1974/2006/ES, in ustrezne določbe tedaj veljavnega ZKme-1 (57. in 54. člen). Pri čemer sodišče dodaja, da Uredba 1974/2006/ES v prvem odstavku 47. člena poleg tam navedenih primerov kategorij okoliščin glede na uporabljeno dikcijo „še zlasti“ dopušča priznanje še drugih okoliščin kot takih, v katerih se ne zahteva delno ali celotno povračilo pomoči, ki jo je upravičenec prejel. Pa tudi, da v kolikor bi bila okoliščina, da tožnik NPK ni mogel pridobiti v roku iz odločbe o odobritvi sredstev, ker izobraževanje ni bilo organizirano, izkazana, da je potrebno pri ocenjevanju, ali gre za (nepredvideno) okoliščino, zaradi katere ni mogel (pravilno) izpolniti obveznosti, pa nanjo ni mogel vplivati, upoštevati, da gre za drugačno naravo okoliščine, kot so v prvem odstavku 47. člena Uredbe 1974/2006/ES našteti primeri višje sile in izrednih okoliščin, in glede na to tudi (drugače) ocenjevati obveznosti tožnika pri uveljavljanju take okoliščine kot razloga za nepravočasno izpolnitev obveznosti.

13. Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek (tretji odstavek tega člena), pri čemer mora slediti pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava ter stališču sodišča glede postopka (četrti odstavek tega člena).