Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 201. členu ZDR je starejši delavec tisti, ki je starejši od petinpetdeset let. Gre torej za delavca, ki je dopolnil petinpetdeset let in ne za delavca, ki bi po dopolnjenem petinpetdesetem letu moral dopolniti še eno leto in bi šele po tem pridobil status starejšega delavca. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kar med drugim pomeni tudi presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev. ZDR in OZ, (ki ga je po določbi 11. člena ZDR potrebno smiselno uporabljati v zvezi z vprašanji sklepanja, veljavnosti, prenehanja pogodbe o zaposlitvi in drugimi vprašanji pogodbe o zaposlitvi, če ZDR ali drug zakon ne določa drugače), ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem, ali da bi ta postala nična.
Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških revizije in odgovora na revizijo se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 24.5.2005, za razveljavitev nove pogodbe za delovno mesto koordinatorja službe marketinga, za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe z dne 27.5.2004 ter za izplačilo razlike med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi jo tožnik prejemal, če bi mu bila obračunana po pogodbi z dne 27.5.2004, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je tožena stranka z novim Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ukinila tožnikovo delovno mesto svetovalca predsednika uprave za strateški razvoj. Pravilnik je stopil v veljavo s 1.5.2005, zaradi česar je bila odpoved podana v zakonskem roku. Tožnik ne uživa varstva pred odpovedjo kot starejši delavec po prvem odstavku 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002), saj je imel na dan odpovedi petinpetdeset let, varstvo po tej določbi pa bi mu bilo zagotovljeno, če bi dopolnil starost šestinpetdeset let. Zahtevek za izplačilo razlike v plači je neutemeljen že zaradi tega, ker tožena stranka še vedno obračunava in izplačuje plačo tožniku po prej veljavni pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenim zahtevkom ugodilo in toženi stranki naložilo tudi povrnitev stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroškov. V razlogih sodbe je navedlo, da posebno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce (114. člen ZDR) velja tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR. Ker je bil tožnik ob odpovedi že star petinpetdeset let, ga je potrebno v skladu z 201. členom ZDR šteti kot starejšega delavca, ki uživa posebno varstvo. Takšnemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sodišče ni zavzelo stališča in se ni opredelilo do ostalih pritožbenih navedb.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zakonodajalec v 201. členu ZDR določil, da posebno varstvo uživajo delavci, ki so starejši od petinpetdeset let, torej ne že tisti delavci, ki imajo v času odpovedi petinpetdeset let. Sklicuje se tudi na 90. člen ZDR in na primer, ko delavec sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Takšen delavec nima več pravnega interesa za uveljavljanje nezakonitosti odpovedi stare, ne več veljavne pogodbe, temveč obdrži le pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga. Prejšnja pogodba ne oživi. Tožnik, ki je novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo podpisal, je s tem izrazil soglasje tudi k odpovedi prejšnje pogodbe in nima več varstva iz naslova nezakonitosti odpovedi. Sodišče druge stopnje je z razveljavitvijo sklenjene nove pogodbe nezakonito poseglo v voljo strank.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je na revizijo odgovoril. V tem odgovoru nasprotuje stališču revizije v zvezi z opredelitvijo starejšega delavca po ZDR, v nadaljevanju pa navaja, da ni bilo resnega in utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da ni obstajala njegova svobodna pogodbena volja za sklenitev nove pogodbe.
Revizija je utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje glede opredelitve starejšega delavca, ki po ZDR uživa posebno varstvo, med drugim tudi varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (114. člen ZDR). Po 201. členu ZDR je starejši delavec tisti, ki je starejši od petinpetdeset let. Gre torej za delavca, ki je dopolnil petinpetdeset let in ne za delavca, ki bi po dopolnjenem petinpetdesetem letu moral dopolniti še eno leto in bi šele po tem pridobil status starejšega delavca. Tožnik, ki je bil v času odpovedi star petinpetdeset let, je torej v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga užival posebno varstvo po 114. členu ZDR.
Ta zaključek pa sam po sebi ne zadošča za odločitev o utemeljenosti tožbenih zahtevkov. Tožniku je bila namreč odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili. Tretji odstavek 90. člena ZDR določa, da delavec, ki sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga. V takšnem primeru je sodno varstvo bistveno zoženo in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga, ne pa presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre že na prvi pogled za različni določbi zakona, iz katerih izhaja različen obseg sodnega varstva. To izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča v sodbi, opr. št. VIII Ips 232/2006 z dne 21.11.2006 ter sodbi in sklepu, opr. št. VIII Ips 194/2006 z dne 30.1.2007. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kar med drugim pomeni tudi presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev. Zožen zakonski obseg sodnega varstva je razumljiv glede na to, da delavec (tudi starejši delavec) kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohrani zaposlitev pri delodajalcu na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu.
Vrhovno sodišče je v sodbi, opr. št. VIII Ips 422/2006 z dne 13.3.2007, opozorilo tudi na to, da ZDR in Obligacijski zakonik (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj., ki ga je po določbi 11. člena ZDR potrebno smiselno uporabljati v zvezi z vprašanji sklepanja, veljavnosti, prenehanja pogodbe o zaposlitvi in drugimi vprašanji pogodbe o zaposlitvi, če ZDR ali drug zakon ne določa drugače), ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem, ali da bi ta postala nična. Izpodbojnost nove pogodbe mora upravičenec v vsakem primeru izrecno uveljavljati. ZDR tudi ne določa, da bi nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem (po ponudbi nove pogodbe zaradi prejšnje odpovedi in v skladu z 90. členom ZDR, ki jo delavec sprejme in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi), veljala le pogojno. Tudi nova pogodba, ki jo je tožnik podpisal, ne določa, da bi bila sklenjena z razveznim pogojem (59. člen OZ), saj njeno prenehanje ni odvisno od negotovega dejstva - morebitne ugotovitve nezakonite odpovedi oziroma neutemeljenosti odpovednega razloga.
Tožnik je sicer postavil tudi tožbeni zahtevek, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo na prejšnjo delovno mesto (ki ga je tožena stranka ukinila) in zahtevek za ugotovitev, da je nova pogodba o zaposlitvi nezakonito sklenjena in se razveljavi, vendar razen splošnih navedb o tem, da se z novo pogodbo ni strinjal (pa čeprav jo je podpisal), ni navedel konkretnih razlogov za ničnost ali izpodbojnost te pogodbe. Sodišče druge stopnje je brez ustrezne obrazložitve in neutemeljeno zaključilo, da že odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni tudi nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi in je zaradi tega podana tudi dolžnost delodajalca, da delavca pozove nazaj na delo na prejšnjo delovno mesto (tudi ne glede na to, če je bilo to že ukinjeno).
Sodišče druge stopnje je torej pri opredelitvi starejšega delavca pravilno tolmačilo določbo 201. v povezavi s 114. členom ZDR, vendar pri svoji odločitvi ni upoštevalo omejenega sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s podpisom nove ustrezne pogodbe po 90. členu ZDR in je brez ustrezne podlage (in obrazložitve) odločilo o nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji tožnika na staro delovno mesto ter o izplačilu razlike plače. Ker se tudi ni opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb tožnika, ki se nanašajo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, o katerem je sodišče prve stopnje zavzelo jasno stališče, revizijsko sodišče zaradi zagotovljene ustavne pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I in nadalj.) ni moglo odločati po vsebini. Sodbo sodišča druge stopnje je v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP (ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni prišlo do presoje pomembnih dejstev) razveljavilo in zadevo vrača temu sodišču v novo sojenje.
V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo in odgovorom na revizijo za končno odločbo.