Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Kakšna so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami (da je ena od manjših občin v Republiki Sloveniji in zato razpolaga s temu primernim nizkim proračunom, ki nikakor ne zadošča za pokritje vseh potreb občine in njenih prebivalcev, za katere skrbi skladno z javnim interesom, in je upravičeno računala na pokritje izdatkov iz sredstev EU) ni izkazala zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo tožene stranke, št. 33123-137//2012-46 z dne 19. 12. 2014. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim delno ugodila revidentkinemu zahtevku za izplačilo sredstev, določenih v tam navedeni odločbi o pravici do sredstev v višini 22.093,52 EUR, del zahtevka v višini 18.674,17 EUR pa zavrnila (1. točka izreka odločbe).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revidentka navaja, da „gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, saj se z izpodbijano odločbo (in sorodnimi odločbami istega organa) odloča o razdelitvi t. i. evropskih sredstev, pri čemer so sredstva upravičencem predhodno odobrena, po izvedbi projekta pa je izplačilo teh sredstev zavrnjeno“. S temi navedbami uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 211/2015 z dne 30. 9. 2015, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 249/2013 z dne 13. 3. 2014, X Ips 246/2015 z dne 26. 8. 2015).

7. Prav tako revidentka ni izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami (da je ena od manjših občin v Republiki Sloveniji in zato razpolaga s temu primernim nizkim proračunom, ki nikakor ne zadošča za pokritje vseh potreb občine in njenih prebivalcev, za katere skrbi skladno z javnim interesom, in je upravičeno računala na pokritje izdatkov iz sredstev EU) izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazala.

8. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).