Jedro

Predpisi o delnem plačilu stroškov komunalnega opremljanja zemljišč so javnopravne narave in njihova uporaba ni v dispoziciji strank, razen če je z zakonom izrecno drugače določeno.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo župana tožene stranke z dne 7. 10. 2008, s katero je bila odpravljena odločba občinske uprave tožene stranke z dne 7. 8. 2008, na novo odmerjen komunalni prispevek za gradnjo tožničine stanovanjske hiše v višini 11.788,22 EUR ter odločeno o vračilu preveč plačanega komunalnega prispevka v višini 329,70 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom drugostopenjske odločbe tožene stranke. Ta je pravilno uporabila določbe Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt, ki urejajo odmero komunalnega prispevka, in na njegovi podlagi izdanega Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Škofja Loka (Ur. l. RS, št. 34/2008; v nadaljevanju Odlok 2008). Odmera komunalnega prispevka je bila namreč zahtevana v času veljavnosti tega Odloka 2008, zato ni bilo mogoče upoštevati določb Odloka o komunalnem prispevku (Ur. l. RS, št. 72/2005; v nadaljevanju Odlok 2005), na katerega se sklicuje VII. točka pogodbe o komunalnem opremljanju, ki sta jo sklenila dne 22. 5. 2007 prejšnji lastnik stavbnega zemljišča in tožena stranka. Zakon ne daje podlage za to, da bi se pogodbeni stranki lahko dogovorili za obračun komunalnega prispevka na podlagi predpisa, ki v času odmere prispevka ne velja več.

3. Tožeča stranka kot podlago za dovoljenost vložene revizije uveljavlja 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembno pravno vprašanje je vprašanje razlage tretjega in četrtega odstavka 78. člena ZPNačrt. Kot revizijski razlog navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi materialno pravo, to je določbo 78. člena ZPNačrt, zmotno uporabilo. Za odmero komunalnega prispevka naj se uporabljajo merila in kriteriji, ki so veljali v času sklenitve pogodbe o komunalnem opremljanju, če se pogodbeni stranki tako dogovorita. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, odloči pa naj tudi o povračilu stroškov revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je revizija dovoljena zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1): ali stranki pogodbe o komunalnem opremljanju, ki jo ureja 78. člen ZPNačrt, lahko pogodbeno določita za obračun preostalega dela komunalnega prispevka (iz četrtega odstavka 78. člena ZPNačrt) drugačno pravno podlago, kot jo določa v času izdaje odmerne odločbe veljaven podzakonski predpis, čeprav zakon tega izrecno ne omogoča. 7. Med strankama ni sporno, da je prejšnji lastnik s toženo stranko sklenil pogodbo o komunalnem opremljanju manjšega kompleksa stavbnih zemljišč, ki zajema tudi (kasneje tožničino) zemljišče, na katerem je tožnica nameravala zgraditi stanovanjski objekt. V VII. točki te pogodbe je določeno, da investitor z izvedbo v pogodbi navedene komunalne infrastrukture poravna stroške komunalnega opremljanja za del komunalne opreme, ki jo je zgradil sam, zase oziroma za pravne naslednike pa se zaveže, da bodo za obremenjevanje obstoječe komunalne infrastrukture pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poravnali komunalni prispevek, ki ga na podlagi Odloka 2005 odmeri tožena stranka. Sporno tudi ni, da je bila komunalna oprema, navedena v pogodbi, zgrajena in predana toženi stranki. Sporno pa je, po katerih predpisih je treba odmeriti tisti del komunalnega prispevka, ki je povezan z obremenitvijo komunalne opreme, ki je (bila) zgrajena iz javnih sredstev, ali po tistih, ki so določeni v pogodbi, ali po tistih, ki so veljali ob odločanju pristojnega organa.

8. ZPNačrt v 78. členu ureja vsebino o preostalem delu komunalnega prispevka in pravne učinke pogodbe o komunalnem opremljanju. To je pogodba, s katero se investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi (prvi odstavek 78. člena). Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil (prvi in drugi stavek četrtega odstavka 78. člena). Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, ko bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil komunalno opremo iz 3. točke prejšnjega odstavka (tretji stavek četrtega odstavka istega člene). S tretjim odstavkom pa je med drugim določeno, da pogodba o opremljanju vsebuje pregled komunalne opreme, ki jo bo zagotovil investitor (3. točka), navedbo komunalne opreme, na katero bo investitor priključil zgrajeno komunalno opremo iz 3. točke (4. točka), ter del komunalnega prispevka iz četrtega odstavka tega člena, ki ga mora investitor še plačati (5. točka tretjega odstavka 78. člena).

9. Iz navedenih določb 78. člena ZPNačrt po presoji Vrhovnega sodišča nedvoumno izhaja dvoje: 1) da investitor in občina (lahko) pogodbeno urejata plačilo stroškov komunalnega opremljanja samo glede komunalne opreme, ki jo investitor zgradi sam, in 2) da zgraditev te komunalne opreme na stroške investitorja ne vpliva na njegovo obveznost plačila preostalega dela komunalnega prispevka, to je tistega dela, ki se nanaša na delno pokritje stroškov gradnje ostale komunalne opreme. Določba 5. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt namreč ne predstavlja pravne podlage za pogodbeno določitev višine tega (drugega) dela komunalnega prispevka namesto v 79. členu ZPNačrt urejene odmere prispevka, ampak, kakor po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, le za opredelitev tistega dela komunalnega prispevka, ki ni zajet v vsebini pogodbe o komunalnem opremljanju. Opredelitev višine tega dela komunalnega prispevka je povezana s 7. točko tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt, po kateri pogodba o komunalnem opremljanju vsebuje tudi zagotovilo, da bo občina izdala investitorju potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka na podlagi bančne garancije v višini dela komunalnega prispevka iz 5. točke tega odstavka in vrednosti popisa (pogodbeno dogovorjenih) del na podlagi projektne dokumentacije iz 6. točke tega odstavka. Določba 7. točke pa po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja samo pravno podlago za izdajo navedenega potrdila (ki je pomembno za izdajo gradbenega dovoljenja, glej 5. točko prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, torej za pospešitev gradnje objektov), ne pa za pogodbeno določanje višine drugega (torej nepogodbenega) dela komunalnega prispevka.

10. Ker zakon ne dopušča nadomestitve odločbe o odmeri preostalega dela komunalnega prispevka s pogodbenim določilom iz 5. točke tretjega odstavka 78. člena, to po presoji Vrhovnega sodišča tudi pomeni, da ne dopušča, da bi stranki pogodbe o komunalnem opremljanju glede tega, v tej zadevi spornega dela komunalnega prispevka, lahko karkoli pogodbeno določali o uporabi predpisov, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri odmeri tega dela komunalnega prispevka. Ti predpisi so namreč javnopravne narave in njihova uporaba, razen če je z zakonom izrecno drugače določeno, ne podleže dispoziciji strank, tudi če gre za stranke pogodbe o komunalnem opremljanju kot upravne pogodbe. Kot izhaja iz 6. točke tretjega odstavka 78. člena ZPNačrt, namreč celo pogodbeno urejanje komunalnega opremljanja iz 3. točke istega odstavka ni v celoti prepuščeno dispoziciji pogodbenih strank, ampak sta pri določanju pogodbene graditve komunalne opreme vezani na zadevne gradbene in prostorskoureditvene predpise.

11. Glede na navedeno tožnica zmotno meni, da bi bilo treba, ker je bil omenjen v pogodbi o komunalnem opremljanju, pri izračunu obravnavanega komunalnega prispevka uporabiti Odlok 2005. Pravilna uporaba materialnega prava v obravnavani zadevi ni odvisna od pogodbene določbe, ampak od določb občinskega odloka, ki je veljal v času odmere spornega dela komunalnega prispevka, to je Odloka 2008, kajti Odlok 2005 je prenehal veljati že pred izdajo prvostopenjske odmerne odločbe z dne 7. 8. 2008. V obravnavani zadevi ga tudi ni bilo mogoče uporabiti na podlagi prehodne določbe 19. člena Odloka 2008, saj je bil postopek odmere začet šele po uveljavitvi Odloka 2008 in ne pred njo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, tožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi stroške revizijskega postopka.