Jedro

Ob zavedanju, da mu zaradi izgube vozniškega dovoljenja grozi tudi izguba zaposlitve in s tem sredstev za lastno preživljanje ter oteženo izpolnjevanje drugih življenjskih potreb ter dejstva, da je sodišče storilcu odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v pričakovanju, da v bodoče ne bo kršil cestnoprometnih predpisov, bi bilo od storilca pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljal prekrškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj v pritožbi navaja, da vozniško dovoljenje resnično nujno potrebuje zaradi opravljanja delovnih obveznosti v okviru zaposlitve in poudarja, da je prekrške vedno storil v poznih večernih urah v času zmanjšanega prometa in tako ni ogrožal oziroma oviral morebitnih drugih udeležencev, da ni nevaren voznik, da se zaveda negativnih posledic izrečenega ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da je zato motiviran, da v prihodnosti popolno in natančno spoštuje cestnoprometne predpise. Smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 4. 11. 2020, ki je začela teči 19. 11. 2020 in bi se iztekla 19. 11. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije C. z dne 23. 6. 2021, ki je postal pravnomočen 2. 7. 2021, za prekršek storjen 23. 6. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 2o2.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v času preizkusne dobe stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. To pomeni, da v postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na podlagi takih navedb sprejeti drugačno odločitev glede preklica. Pri tem je potrebno poudariti, da se je storilec mogel in moral zavedati posledic, ki jih bo za njegovo izpolnjevanje delovnih obveznosti povzročila izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar bi moralo samo po sebi predstavljati zadostno motivacijo storilca, da v prihodnje ne ponavlja prekrškov. Ob zavedanju, da mu zaradi izgube vozniškega dovoljenja grozi tudi izguba zaposlitve in s tem sredstev za lastno preživljanje ter oteženo izpolnjevanje drugih življenjskih potreb ter dejstva, da je sodišče storilcu odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v pričakovanju, da v bodoče ne bo kršil cestnoprometnih predpisov, bi bilo od storilca pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljal prekrškov. Prav nobenega pomena nima pritožbeno zatrjevano dejstvo, da so bili prekrški vedno izvršeni v poznih večernih urah, v času zmanjšanega prometa, da zaradi tega ni ogrožal oziroma oviral drugih morebitnih udeležencev cestnega prometa. Pritožbene navedbe, da ni nevaren voznik in da se zaveda spornosti prekrškov ter da jih globoko obžaluje pa so v nasprotju s storilčevimi dejanji, ko ga niti grožnja izgube vozniškega dovoljenja ni prepričala v to, da bi vestno in dosledno upošteval cestnoprometne predpise. Tako tudi na podlagi trditev, da je (šele) sedaj motiviran, da v prihodnosti popolno in natančno spoštuje cestnoprometne predpise, ni mogoče doseči pritožbenega uspeha.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katero v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.