22. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Cirila Pušnika, Vojnik, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Tajnšek, o. p., d. o. o., Žalec, na seji 22. oktobra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/2013 z dne 11. 7. 2013 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 149/2020 z dne 4. 9. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 491/2019 z dne 5. 2. 2020 in sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 125/2017 z dne 14. 6. 2019 se ne sprejme.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 70/94) se zavrne.

4.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 67/02), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 13/05), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 30/06) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 52/07) se zavrže.

5.Pritožnik in pobudnik sam nosi svoje stroške postopkov s pobudo in ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper posamična akta, navedena v 1. in 2. točki izreka tega sklepa. S prvim od njiju je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč v delu, v katerem je bilo ugodeno delu pritožnikovega tožbenega zahtevka zoper zavarovalnico, in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Presodilo je namreč, da je treba upoštevati zavarovalno vsoto, kakršna je bila zakonsko predpisana v času škodnega dogodka, in ne vsote, določene z zakonom, veljavnim v času sojenja. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi sklep, s katerim Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije zoper sodbi nižjih sodišč, ki sta ponovni odločili o zadevi, potem ko sta bili njuni odločitvi razveljavljeni z aktom iz 1. točke izreka. Presodili sta, da je bila zavarovalna vsota že izčrpana in je obveznost zavarovalnice prenehala.

2.Skupaj z ustavno pritožbo vlaga pritožnik tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več predpisov. Pobudnik v prvi vrsti izpodbija 19. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), ki je določal najnižje zavarovalne vsote ter način njihovega zviševanja. Po njegovem mnenju te vsote ne krijejo popolne škode, zato je ZOZP v neskladju z 2., 50. in 74. členom Ustave ter z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava, še posebej pa z direktivami Evropske unije s tega področja. Prav tako so po pobudnikovem mnenju v neskladju z Ustavo tudi zakoni o spremembah in dopolnitvah ZOZP (v nadaljevanju ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D), navedeni v 3. točki izreka tega sklepa, kolikor ne določajo, da z njimi uveljavljeno zvišanje premij sorazmerno velja tudi za neizkoriščene dele dotlej predpisanih zavarovalnih vsot. V tem delu pobudnik torej po vsebini izpodbija prehodne in končne določbe navedenih zakonov o spremembah in dopolnitvah ZOZP.

B.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o razveljavitvi sodb nižjih sodišč zavrglo, ker ponovna ustavna pritožba zoper akte, zoper katere je bila že vložena ustavna pritožba in je bilo o njej že odločeno,[1] ni dopustna (1. točka izreka). Ustavne pritožbe zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije zoper odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka, pa ni sprejelo v obravnavo, ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) niso izpolnjeni (2. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, na podlagi 47. člena ZUstS pa lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

5.Izpodbijani 19. člen ZOZP v času vložitve pobude ni več veljal.[2] Kot je Ustavno sodišče pojasnilo pobudniku že v sklepu št. U-I-247/13,Up-772/13, ta predpis ni učinkoval neposredno, prav tako ne učinkujejo neposredno niti izpodbijane prehodne in končne določbe ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D.

6.Če izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Enako velja, ko gre za neveljaven predpis, ki ne učinkuje neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) namreč sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

7.Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo iz 2. točke izreka tega sklepa, vendar iz izpodbijanih odločitev izhaja, da se sodišči nista oprli na prehodne in končne določbe ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D, temveč le na 19. člen ZOZP. Zato pobudnik iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti teh prehodnih in končnih določb, izkazuje pa pravovarstveno potrebo iz 47. člena ZUstS za presojo 19. člena ZOZP. Glede na to je Ustavno sodišče njegovo pobudo v delu, ki se nanaša na prehodne in končne določbe ZOZP-A, ZOZP-B, ZOZP-C in ZOZP-D, zavrglo (4. točka izreka).

8.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda glede 19. člena ZOZP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrnilo (3. točka izreka).

9.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pobudnik oziroma pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 5. točke izreka.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena, drugega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-247/13, Up-772/13 z dne 17. 2. 2014.

[2]Spremenjen je bil z uveljavitvijo 17. člena ZOZP-A.