Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 492/2021-14

ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.492.2021.14 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč odmera stroškov zaslišanje priče sklep o preiskavi meritorna odločitev odsotnost iz pisarne kilometrina
Upravno sodišče
21. september 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. V preiskavi gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok.

Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče meni, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2936/2020 z dne 18. 2. 2021 se v I. točki izreka odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na priznanje in plačilo priglašene nagrade za: - zagovor in zastopanje obdolženca na zaslišanju pred preiskovalno sodnico dne 3. 12. 2020, - pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave z dne 17. 12. 2020, - priglašeno odsotnost iz pisarne in izdatek iz naslova kilometrine zaradi vpogleda v spis dne 16. 11. 2020 in - 22% DDV ter se zadeva v tem obsegu vrne toženki v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom delno ugodila tožnikovemu zahtevku in mu priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupnem znesku 725,39 EUR, v presežku pa je zahtevek tožnika zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila A. A. (v nadaljevanju upravičenec) dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 56640/2020, od 5. 11. 2020 dalje. Toženka je tožniku skladno z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) priznala nagrado in potrebne izdatke za opravljene odvetniške storitve od 5. 11. 2020 dalje, torej od prvega dne po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Glede na navedeno tožniku ni priznala nagrade za sestanek z upravičencem v prostorih ZPKZ Ljubljana 3. 11. 2020 in odsotnosti iz pisarne v času potovanja na sestanek ter kilometrine za sestanek navedenega dne. Toženka je priznala nagrado za sestavo in vložitev odgovora na predlog z dne 17. 11. 2020 v višini 50 točk (tar. št. 8/13 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) ter nagrado za zastopanje in zagovor upravičenca na zaslišanjih dne 3. 12. 2020 v višini 80 točk (tar. št. 9/1 OT). Tožnik je nagrado za zaslišanje dne 3. 12. 2020 priglasil dvakrat, saj je kot posamezen narok štel vsako zaslišanje priče na enem naroku v preiskavi. Toženka je nagrado priznala samo enkrat, saj udeležba na več zaporednih zaslišanjih prič ali obdolžencev na isti dan v isti zadevi po ustaljeni sodni praksi predstavlja en narok. Nadalje je toženka priznala nagrado za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave v višini 150 točk (tar. št. 11/2 OT v povezavi s tar. št. 10/3 OT). Navedeni sklep je toženka štela za procesni sklep, saj se z njim ne odloča o glavni stvari, zato ne more biti izenačen z meritorno odločbo. Za sestavo in vložitev predloga za odpravo pripora je bila tožniku priznana nagrada v višini 50 točk (tar. št. 8/13 OT). Ker je tožnik obdolženca zagovarjal zaradi 75 očitanih kaznivih dejanj, mu je pripadalo tudi 100% povečanje nagrade v višini 330 točk (drugi odstavek 7. člena OT), navedeno povečanje pa ne velja za nagrade, ki so časovno ovrednotene (posveti, pregled listin, odsotnost iz pisarne). Za dva sestanka z upravičencem v ZPKZ Ljubljana v skupnem trajanju do dveh ur je bila tožniku priznana nagrada v višini 100 točk (tar. št. 39/1 OT). Ob tem je toženka pojasnila, da posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko kot pripravo za sestavo vloge ali zastopanje na naroku, ni samostojno opravilo, saj je storitev posveta zajeta v drugih tarifnih številkah. Za pregled spisa, listin in dokumentacije v trajanju do pol ure je toženka priznala nagrado v višini 25 točk (tar. št. 39/2 OT), za odsotnost iz pisarne zaradi dvakratne vožnje iz naslova B., Ljubljana v ZPKZ Ljubljana nagrado v višini 40 točk (četrti odstavek 6. člena OT) in za enkratno vožnjo iz Ljubljane na Okrožno sodišče v Novem mestu nagrado v višini 40 točk. Toženka tožniku ni priznala nagrade za sestavo in vložitev pritožbe z dne 23. 11. 2020, saj iz poročila Okrožnega sodišča v Novem mestu izhaja, da je pritožbo vložila odvetniška pisarna C., d.o.o. Prav tako ni priznala priglašene odsotnosti iz pisarne in izdatka iz naslova kilometrine zaradi enkratne vožnje iz naslova B., Ljubljana, na Okrožno sodišče v Ljubljani, ker se pisarna tožnika nahaja v neposredni bližini Okrožnega sodišča v Ljubljani. Razdalja med pisarno tožnika in sodiščem je ... kilometra, zato mu priglašena odsotnost ni bila priznana. Prav tako ni bila priznana nagrada za sestavo in vložitev stroškovnika obdolženca, saj navedena storitev ni sestavni del izvajanja BPP za upravičenca. Tožniku so bili priznani še pavšalno potrebni izdatki za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 27,3 točke. Višina tožniku priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov tako znaša 892,3 točk, kar ob vrednosti ene odvetniške točke 0,60 EUR znaša 535,38 EUR. Ob upoštevanju izdatkov iz naslova kilometrine v višini 59,2 EUR in 22 % DDV, skupna višina odvetniku priznane nagrade in vseh potrebnih izdatkov znaša 725,39 EUR.

2. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev in pojasnjuje, da je A. A. obdolžen večjega števila kaznivih dejanj, tj. kaznivega dejanja grožnje in več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Za zadnje kaznivo dejanje je predvidena kazen zapora do deset let, zato je pri obračunu nagrade in potrebnih izdatkov treba upoštevati tar. št. 10/3 OT. Pri priznanju nagrade in potrebnih izdatkov za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave je treba slediti tretji alineji tar. št. 9/1 OT. Ker je A. A. obdolžen večjega števila kaznivih dejanj, je treba vrednost storitve povišati za 100 %. Toženka je tožniku za posvete z obdolžencev v prostorih ZPKZ Ljubljana v skupnem trajanju do dveh ur priznala nagrado v višini 100 točk upoštevaje prvo alinejo tar. št. 39/1 OT. Z navedenim se tožnik ne strinja, saj gre po njegovem mnenju za izredno zahtevno in kompleksno zadevo, zato je neutemeljen in neupravičen zaključek toženke, da ostali posveti niso predstavljali samostojnega opravila. Toženka namreč ne more sama ocenjevati, kateri in koliko sestankov je bilo potrebnih, še manj je pravilen njen zaključek, da priglašeni posveti niso predstavljali samostojnega opravila. Bistveno je, da so bili sestanki opravljeni, tožnik pa jih je priglasil v skladu z določbami veljavne OT. V nadaljevanju tožnik opozarja, da mu je bila za zaslišanje pred preiskovalno sodnico 3. 12. 2020 priznana nagrada v višini 80 točk, nagrada je bila odmerjena v skladu s tretjo alinejo tar. št. 9/1 OT. Tožnik pojasnjuje, da v kolikor je bilo v istem dnevu opravljenih več zaporednih zaslišanj, tožniku pripada nagrada za vsako posamezno zaslišanje priče in ne ena nagrada za vsa zaslišanja istega dne. Tožnik v nadaljevanju ugovarja zaključku toženke, da je sestava in vložitev pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave procesni sklep v postopku. Navedeni sklep predstavlja meritorno odločitev, saj je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, zato mora sodnik upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva, na podlagi navedenega pa presoditi ali je podana določena stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje. Toženka tožniku tudi ni priznala nagrade za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 23. 11. 2020, saj naj bi pritožbo vložila odvetniška pisarna C., d.o.o. iz Novega mesta. Z navedenim se tožnik ne strinja, saj je pritožbo zoper sklep vložil tožnik, zato naj mu sodišče odmeri nagrado in upošteva, da tudi navedeni sklep predstavlja vsebinsko odločbo. Nadalje tožnik ugotavlja, da mu je toženka za sestavo in vložitev odgovora na predlog tožilstva za podaljšanje pripora priznala nagrado v višini 50 točk v skladu s tar. št. 8/13 OT. Toženka je navedeno vlogo štela kot ostale obrazložene vloge, tožnik pa meni, da gre za pritožbo zoper procesno odločbo v postopku po tar. št. 11/2 OT. Tudi nagrada za sestavo in vložitev predloga za odpravo pripora z dne 28. 12. 2020 je bila odmerjena na napačni pravni podlagi, saj je predlog za odpravo pripora zajet v tar. št. 8/7 OT. Toženka je torej tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP v skupni višini 660 točk, kar je bistveno manj, kot bi mu pripadalo ob pravilni uporabi materialnega prava oz. relevantnih določb OT. Priznala je tudi le del priglašenih odsotnosti zaradi sestankov z obdolžencem v ZPKZ Ljubljana, saj je ocenila, da le-ti glede na dotedanji potek procesnih dejanj niso bili potrebni. Tožnik meni, da so bili glede na težo očitanih kaznivih dejanj vsi v stroškovniku priglašeni sestanki nujno potrebni. Vsi posveti z obdolžencem so bili opravljeni glede na potrebe zahtevnega in obsežnega kazenskega postopka, zaradi specifičnih okoliščin pa je bilo treba z obdolžencem opraviti številne posvete. Tudi glede nepriznane priglašene odsotnosti iz pisarne in izdatka iz naslova kilometrine dne 16. 11. 2020 tožnik meni, da ni jasno, zakaj mu (očitno) zgolj iz razloga prekratke razdalje med njegovim sedežem in lokacijo Okrožnega sodišča v Ljubljani ne pripada povračilo stroškov iz naslova kilometrine. Tožniku tudi ni bila priznana nagrada za sestavo in vložitev stroškovnika. Sprejema pa tožnik razlago toženke glede nepriznanja stroškov nastalih pred dnem dodelitve BPP, prav tako sprejema polovično zmanjšanje nagrade po petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Glede na navedeno vztraja pri priznanju nagrade v višini 3.570 točk, povečane za pavšalno potrebne izdatke, izdatke iz naslova kilometrine ter 22% DDV. Sodišče naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožniku priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje BPP v skupni višini 2.763,91 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV, pri čemer je bilo tožniku že priznanih 725,39 EUR, tako da se mu prizna še razlika v višini 2.038,52 EUR oz. podredno, naj se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženki v ponovno odločanje. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

4. Stranka z interesom (A. A.) na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je delno utemeljena.

6. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo št. Bpp 2936/2020 z dne 6. 11. 2020 določen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 56640/2020, od vključno 5. 11. 2020 dalje. Prav tako ni sporno, da je tožnik odobrene storitve BPP opravil in stroškovnik pravočasno vložil, toženka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku ter tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na 17. člen ZOdv in določbe OT.

7. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja BPP so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

8. Uvodoma sodišča pojasnjuje, da tožnik pravilno opozarja na drugi odstavek 7. člena OT, na podlagi katerega se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. Skladno s sodno prakso1 se upoštevaje 7. člen OT povišujejo samo storitve iz tarifnega dela OT, kar je toženka tudi storila in navedeno določbo upoštevala pri odmeri nagrade tožniku2. 9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka tožniku za posvete z upravičencem v prostorih ZPKZ Ljubljana priznala nagrado v višini 100 točk (4 x 25 točk za vsake začete pol ure posveta), glede na prvo alinejo tar. št. 39/1 OT, kar je ocenila kot primerno glede na zahtevnost in dosedanji potek postopka. Nepriznani posveti stranke pa niso bila samostojna opravila v smislu prve alineje tar. št. 39/1 OT. Sodišče pojasnjuje, da zahtevnost kazenskega postopka ne utemeljuje drugačne uporabe določb OT, ali odstopa od sodne prakse, zato je odločitev toženke v zvezi z navedenim pravilna. Posvet s stranko se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre za samostojno storitev. Tožnik je upravičenca zastopal na narokih za glavno obravnavo in pri sestavi vseh vlog v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, za kar je nujno potrebna seznanitev z zadevo in pregled dokumentacije. Ker so bili stroški za posvete s stranko in pregled zadeve že zajeti v priznanih stroških za sestavo vlog in zastopanja na narokih, je odločitev toženke, da se tožniku ne prizna nagrada za posvete, pravilna, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do podvajanja stroškov.

10. V zvezi z nepriznanjem nagrade za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 23. 11. 2020, sodišče pritrjuje toženki, da je pritožbo zoper navedeni sklep 25. 11. 2020 vložila odvetniška pisarna C. iz Novega mesta. Navedeno je razvidno iz, po uradni dolžnosti pridobljene kopije pritožbe, ki si jo je priskrbela toženka, tožnik pa pritožbe, ki naj bi jo vložil zoper sklep o podaljšanju pripora, ni predložil, kljub temu, da je dokazno breme na njegovi strani. Ker tožnik ni izkazal, da je bilo navedeno dejanje opravljeno z njegove strani, mu posledično tudi ni mogoče priznati nagrade za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora.

11. Sodišče se strinja tudi z razlogi toženke glede sestave in vložitev odgovora na predlog tožilstva za podaljšanje pripora z dne 17. 11. 2020, za katero je toženka priznala nagrado v višini 50 točk po tar. št. 8/13 OT kot ostale obrazložene vloge in ne po tar. št. 11/2 OT. Navedena vloga ne predstavlja pritožbe zoper procesno odločitev v postopku, ampak le vlogo v postopku obravnave predloga za podaljšanje pripora. Pravilni pa so tudi razlogi, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa glede nepriznanja nagrade za ostale obrazložene vloge (npr. stroškovnik obdolženca), saj tudi po presoji sodišča navedena storitev ni sestavni del izvajanja BPP, za katero bi lahko toženka izvajalcu BPP priznala nagrado.

12. Sodišče tožbene navedbe iz razlogov, kot so navedeni v zgornjih točkah te sodbe, kot neutemeljene zavrača. 13. V ostalem pa sodišče ocenjuje, da so tožbene navedbe utemeljene, iz razlogov, kot bo sodišče pojasnilo v nadaljevanju.

14. Sodišče pritrjuje tožniku, da je bila nagrada za sestavo in vložitev predloga za odpravo pripora odmerjena na napačni pravni podlagi. Toženka je navedeno nagrado odmerila po tar. št. 8/13 OT, kot pa pravilno opozarja tožnik, je predlog za odpravo pripora zajet v tar. št. 8/7 OT. Kljub temu sodišče ugotavlja, da navedeno na končno višino odmerjene nagrade ne vpliva, saj je v obeh primerih predpisana nagrada v isti višini, tj. 100 točk (oz. 50 točk ob upoštevanju 17. člena ZOdv).

15. Tudi odločitev toženke glede zagovora in zastopanja obdolženca na zaslišanju pred preiskovalno sodnico dne 3. 12. 2020, za kar je toženka tožniku priznala eno nagrado po tretji alineji tar. št. 9/1 OT, ni pravilna. Iz tarifne številke 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 80 točk, temveč je sporno, ali se prizna nagrada za zaslišanje vsake priče posebej, če je bilo več prič zaslišanih na isti dan. Tožena stranka je zavzela stališče, da v tem primeru pripada za vse priče le ena nagrada v višini 80 točk in ne 80 točk za vsako zaslišano pričo posebej, kot je to zahteval tožnik. Sodišče pojasnjuje, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. Navedeno stališče toženke nima podlage v OT. V preiskavi gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok. Glede na navedeno bi morala toženka zaslišanji dveh prič, ki sta bili opravljeni istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej. Enako stališče je sodišče zavzelo tudi v sodbi I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017, na katero se sklicuje tožnik3. 16. Sodišče soglaša s tožnikom tudi glede nepravilne uporabe materialnega prava pri odmeri nagrade v zvezi s pritožbo zoper sklep o opravi preiskave. Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), po mnenju sodišča ne gre za procesni sklep. Po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP je eden od pogojev za začetek preiskave obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma preiskovalni sodnik upošteva vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepa, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče meni, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločba. Zato bi bilo treba priglašeno nagrado odmeriti po tar. št. 11/1 OT in ne po tar. št. 11/2 OT, kot je to storila toženka. V tem delu materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, posledično pa tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.

17. Sodišče pa tudi ni moglo preizkusiti odločitve toženke glede nepriznanja priglašene odsotnosti iz pisarne (četrti odstavek 6. člena OT) in izdatkov iz naslova kilometrine (10. člen OT). Toženka kot razlog navaja, da je tožnikova pisarna v neposredni bližini Okrožnega sodišča v Ljubljani in da je razdalja med navedenima lokacijama ... km. Glede na 10. člen OT se kilometrina obračuna kot strošek v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Podlago za odmero potnih stroškov tako predstavlja tretji odstavek 10. člena OT, po katerem je stranka odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. V 3. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je določeno, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Tožnik torej izpolnjuje pogoj razdalje, toda toženka bo morala v ponovnem postopku ugotavljati, ali je tožnik skladno s tretjim odstavkom 10. člena OT uporabljal osebni avtomobil in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odločiti glede teh stroškov. Sodišče se tudi strinja s tožnikom, da toženka ni ravnala pravilno, ko ni priznala nagrade za odsotnosti iz pisarne iz razloga razdalje, saj četrti odstavek 6. člena OT določa, da za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk, pri čemer ta nagrada iz OT ni nikjer omejena z razdaljo.

18. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep ni pravilen, saj toženka ni postopala pravilno v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za zagovor in zastopanje obdolženca na zaslišanju pred preiskovalno sodnico 3. 12. 2020, nagrade za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave z dne 17. 12. 2020 in nagrade za priglašeno odsotnost iz pisarne in izdatek iz naslova kilometrine zaradi vpogleda v spis dne 16. 11. 2020. Zato je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 v tem delu tožbi ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem pa je bilo treba tožnikovo tožbo zavrniti kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka, upoštevaje pravno mnenje in stališče sodišča zavzeto v tej sodbi, odločiti o zahtevi tožnika za priznanje nagrade za zagovor in zastopanje obdolženca na zaslišanju pred preiskovalno sodnico, nagrade za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave in priglašeni odsotnosti iz pisarne ter izdatku iz naslova kilometrine zaradi vpogleda v spis (s pripadajočimi materialnimi stroški in 22% DDV).

19. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj sta se tako tožnik kot toženka glavni obravnavi pisno odpovedala.

20. Ker je sodišče tožbi (delno) ugodilo je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

1 Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS III U 116/2019-23 z dne 28. 05. 2021. 2 Glej točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Enako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 1954/2019 z dne 9. 9. 2021, I U 1699/2019 z dne 26. 10. 2022.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia