Jedro

Pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega sklepa s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker iz same vloge, naslovljene kot predlog za obnovo postopka ni razvidno ali gre dejansko za predlog za obnovo postopka. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti in naložilo sodišču prve stopnje, da z vlogo naslovljeno kot predlog za obnovo postopka, postopa kot z nepopolno vlogo po določbi 17. čl. ZDSS. Kaj mora predlog za obnovo postopka vsebovati določa 2. odst. 424. čl. ZPP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Rešitev pritožbe se napoti na gornji izrek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za obnovo postopka, da se v pravnomočni odločbi opr.št. Sp-767/93-3 spremeni dolžnik X. d.o.o. v Y. d.o.o. Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je dala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje in obširno razlaga, kako je potekalo preoblikovanje X. p.o.. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dovoli obnovo postopka oz., da vrne prvostopenjskemu sodišču zadevo v ponovno odločanje.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožbeno sodišče je ob obravnavanju pritožbe ugotovilo, da prvostopno sodišče ob obravnavi vloge tožnika, ki jo je naslovil kot obnovo postopka, ni ravnalo v skladu z določbo 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS- Ur.l. RS št. 19/94), ki določa, kako sodišče ravna z nepopolnimi vlogami. Po mnenju pritožbenega sodišča gre namreč v konkretnem primeru za nepopolno oz. nerazumljivo vlogo. Kaj mora obsegati predlog za obnovo postopka, določa 2. odst. 424. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90), ki se na podlagi določbe 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) uporablja pred delovnimi in socialnimi sodišči. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre dejansko za predlog za obnovo postopka, ali morda za tožbo.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan (1. odst. 421. čl. ZPP). Predpostavlja se, da v obnovitvenem postopku kot tožeča in tožena stranka nastopata isti stranki (oz. njuni morebiti pravni nasledniki) kot v pravnomočno končanem postopku, na katerega se predlog za obnovo postopka nanaša. V obravnavanem primeru je "predlog za obnovo postopka" vložen zoper toženo stranko X. d.o.o., ki sploh ni bila udeležena v pravnomočno končanem postopku, katerega obnovo naj bi dovolilo sodišče, niti ni pravni naslednik tožene stranke Y. d.o.o., ki je bila stranka v postopku, končanem s pravnomočno sodbno odločbo S-424/92 v zvezi z odločbo SZD RS SP 767/93. Zato je vprašanje, ali je vlogo tožnika z zahtevkom, da se spremeni dolžnik (to je tožena stranka, prej nasprotni udeleženec) v pravnomočni odločbi Sp 767/93 iz X. d.o.o. v Y. d.o.o., sploh mogoče obravnavati kot izredno pravno sredstvo obnove postopka, ali pa gre za novo tožbo med novima strankama v zadevi, ki je le vsebinsko povezana s predhodno pravnomočno končanim postopkom, to je z zadevo S-424/92. Pritožbeno sodišče meni, da je prvostopno sodišče nepravilno postopalo, ker ni razčistilo narave vloge naslovljene kot "predlog za obnovo postopka", ampak jo je, kljub njeni nejasnosti glede strank in postavljenega zahtevka, obravnavalo kot popoln in dovoljen predlog za obnovo postopka, ki je tekel med tožnikom in drugo toženo stranko.

Ker se s tem vprašanjem prvostopno sodišče ni ukvarjalo, ampak je vlogo vsebinsko obravnavalo in preverjalo obstoj oz. neobstoj obnovitvenih razlogov po 421. členu ZPP, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. ga ni mogoče preizkusiti.

Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker iz same vloge, naslovljene kot "predlog za obnovo postopka," ni razvidno, ali gre dejansko za predlog za obnovo postopka. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti (13. tč.

2. odst. 354. člena ZPP) in naložilo sodišču prve stopnje, da z vlogo, naslovljeno kot "predlog za obnovo postopka", postopa kot z nepopolno vlogo po določbi 17. člena ZDSS. Kaj mora vsebovati vsaka vloga, določa 106. člen ZPP, kaj mora vsebovati predlog za obnovo postopka, določa 2. odst. 424. člena ZPP in kaj mora vsebovati tožba, določa 186. člen ZPP.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku vlogo, naslovljeno kot obnovo postopka, vrniti tožniku v popravo v skladu z določbo 1. odst. 17. člena ZDSS in mu določiti rok, v katerem jo mora znova vložiti. V primeru, da bo tožnik, ki je fizična oseba, ki ga ne zastopa odvetnik ali predstavnik sindikata, vlogo vrnil brez popravka oz. dopolnitve, ga bo sodišče moralo povabiti in mu pomagati vlogo popraviti oz. dopolniti. Če se kljub pravilnemu vabilu ne bo odzval, bo sodišče z vlogo ravnalo kot z nepopolno vlogo.

Pritožbeno sodišče o pritožbi ni odločalo, ker je sklep razveljavilo po uradni dolžnosti.

Določbe zakona o pravdnem postopku je sodišče uporabilo na podlagi določbe 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/1/94, kot predpis RS.