Jedro

Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda.

S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega posega v pravice upnika, s čimer je s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj terjatve kot prvega od pogojev za izdajo začasne odredbe.

Škode, ki jo uveljavlja upnik (prikrajšanost za lov in trofeje, poseg v način življenja,...), ob restriktivni razlagi tega pojma in ob obveznosti tehtanja položajev strank ni mogoče okvalificirati kot škodo, ki bi bila težko nadomestljiva v tem smislu, da bi bilo upravičeno enostransko (ex parte), že pred izvedbo kontradiktornega postopka poseči v pravice in interese dolžnika, ki zoper upnika vodi disciplinski postopek. Dolžnik je lovska organizacija, opravlja in je registriran za dejavnost lovstva in ki z namenom trajnostnega gospodarjenja z divjadjo upravlja z loviščem v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo lovstvo in varstvo narave, kar narekuje še večjo previdnost in strogost pri presoji zatrjevane škode upnika.

Začasni ukrep prepovedi lova po upnikovih lastnih navedbah velja le za domače lovišče, torej lov še vedno lahko izvaja na drugih loviščih in tako ni prikrajšan ne za način življenja ne za trofeje. Res je sicer, da je lov na drugih loviščih povezan z določenimi stroški, kar pa predstavlja le gmotno škodo, ki je predlagana začasna odredba ne varuje.

Pravno upoštevna škoda, ki jo je mogoče varovati v okviru regulacijske začasne odredbe, je le tista, ki nastane v upnikovi sferi, ne pa komu drugemu.

Kriterij, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, po stališčih novejše sodne prakse pri izdaji ureditvene začasne odredbe ne pride v poštev in je odločilno le vprašanje, ali upniku grozi težko nadomestljiva škoda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 16. 12. 2020 za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka sklepa) in zavrnilo zahtevek upnika, da mu je dolžnik dolžan povrniti stroške postopka zavarovanja z začasno odredbo, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločitve sodišča dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se v celoti ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog z dne 16. 12. 2020 za izdajo začasne odredbe z vsebino: „1. Do pravnomočnosti zaključka disciplinskega postopka se zadrži učinkovanje začasnega ukrepa starešine z dne 9. 6. 2020, s katerim je bil upniku izrečen začasni ukrep prepovedi izvajanja lova na vso divjad.

2. Za primer, če dolžnica ne bo ravnala tako, kot je določeno v točki 1. te začasne odredbe, se zaradi izvršitve začasne odredbe dolžnici izreče denarna kazen v višini 5.000,00 EUR. Če dolžnica ne bo izpolnila svoje obveznosti, bo sodišče na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izvršilo izrečeno denarno kazen, hkrati pa bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo dolžnici določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo - višjo denarno kazen, če dolžnica niti v tem roku ne bo izpolnila obveznosti.

3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari.“

6. Višje sodišče odločitev sprejema kot materialno pravno pravilno.

7. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, – da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, – da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ).

8. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izdajo t. i. regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku (prvi odstavek 272. člena ZIZ v zvezi drugo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ).1 Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda“.2

9. S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine z dne 9. 6. 2020 do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Obstoj terjatve je utemeljeval z navedbami, da je član dolžnika – A. A., skladno z vsemi predpisi ima nalepko na lovski izkaznici za letošnje leto, opravil je tudi nastrel puške in zato izpolnjuje vse pogoje za izvajanje lova. Starešina lovske družine mu je 9. 6. 2020 izrekel začasni ukrep prepovedi izvajanja lova na vso divjad. Besedilo ukrepa se glasi: „_Zoper člana B. B. je uveden disciplinski postopek, zato starešina članu B. B. izreka začasen ukrep prepovedi izvajanja lova na vso divjad, ker obstaja možnost vnovične kršitve. Omenjeni ukrep velja od uvedbe disciplinskega postopka do pravnomočnosti disciplinskega postopka_.“ Upnik meni, da je tak ukrep nezakonit ter v nasprotju s pravili dolžnice, saj za njegovo izdajo ne obstoji nobena pravna podlaga. Ukrep je bil izdan, še preden bi bilo o kršitvah odločeno v disciplinskem postopku, in brez upoštevanja temeljnih pravic in garancij pravnega postopka, zoper ukrep upniku tudi ni omogočeno pravno sredstvo. Ukrep je neobrazložen in časovno omejen le s pravnomočnostjo disciplinskega postopka, kar pa je v izključni sferi dolžnika. Izdan je avtokratsko, zgolj z namenom onemogočati upnika, pri njegovi izdaji je starešina presegel svoja pooblastila. Z izrečenim začasnim ukrepom je popolnoma izvotljena članska pravica upnika do izvajanja lova.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem obrazložilo, da je namen predlagane začasne odredbe v obravnavanem primeru nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Zaključilo je, da je upnik s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega posega v pravice upnika, s čimer je s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj terjatve kot prvega od pogojev za izdajo začasne odredbe.

11. V zvezi s tem upnik v pritožbi podaja obširne navedbe, da se je sodišče preskopo opredelilo do zatrjevane nezakonitosti izrečenega začasnega ukrepa, da je v tem obsegu odločitev delno argumentiralo celo mimo upnikove trditvene podlage in da ni upoštevalo vsega relevantnega materialnega prava s področja lovstva in društev ter posledično ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede tega vprašanja. Take pritožbene navedbe se vse nanašajo na presojo verjetnosti izkaza obstoja upnikove terjatve, pri čemer višje sodišče ponavlja in dodatno poudarja, da je sodišče prve stopnje upnikovim trditvam glede tega sledilo in štelo, da je obstoj svoje terjatve uspel izkazati z dokaznim standardom, ki je zahtevan v postopku zavarovanja. V tem delu je torej sodišče odločilo upniku v korist, zato dodatna presoja izpolnjevanja prvega pogoja za izdajo regulacijske začasne odredbe ni bila potrebna (natančnejša presoja utemeljenosti in pravilnosti izdanega začasnega ukrepa se namreč opravlja v drugem, kontradiktornem postopku, kjer velja strožji dokazni standard kot v postopku zavarovanja). S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo na pritožbene očitke, da se sodišče prve stopnje v tako kratkem roku (izpodbijani sklep je izdalo isti dan, ko je upnik plačal sodno takso kot procesno predpostavko za odločanje o predlogu) zagotovo ni moglo seznaniti s tako kompleksno materijo, kot je ta v obravnavnem primeru. Dodati je še, da je tudi sicer v postopku zavarovanja izrazito poudarjeno načelo hitrosti postopanja (prvi odstavek 11. člena ZIZ). Tudi trditve, ki se nanašajo na sam disciplinski postopek se nanašajo na terjatev kot pogoj za zavarovanje terjatev.

12. V zvezi s škodo je upnik v predlogu navajal, da mu zaradi izrečenega začasnega ukrepa in zaradi popolne izvotlitve njegovih članskih pravic nastaja težko nadomestljiva škoda. Zaradi časovno neomejenega ukrepa prepovedi lova vseh vrst divjadi je prikrajšan za lov in trofeje (merjasca, srnjaka, jelena), onemogočen mu je lov na divje prašiče, ostalo srnjad, ostalo jelenjad, lisico, fazana, zajca ipd., prepovedano mu je tudi opazovanje divjadi na lovskih opazovalnicah. Lova v domačem lovišču ne more nadomestiti lov v drugih loviščih. Lovstvo je namreč način življenja in ne le hobi, zato je bistveno, da je lov omogočen na loviščih blizu doma. Lovišče zahteva stalno pozornost. Za trofejo v drugih loviščih je treba plačati, enako za vstop na lovišče in za spremljevalca, teh stroškov pa v domačem lovišču ni. Tudi cena odkupa divjačine je v drugje višja, lov na tujem, nepoznanem terenu pa tudi ne predstavlja takega užitka kot lov v domačem lovišču. 13. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da s takimi navedbami upnik ni uspel verjetno izkazati, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, oziroma da v zvezi s tem ni zmogel svojega trditvenega in dokaznega bremena (prim. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Obrazložitev izpodbijanega sklepa je v tem delu sicer res skopa, vendar pa je sodišče zapisalo bistvene in odločilne razloge, ki zadoščajo oziroma omogočajo preizkus sprejete odločitve, zato sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so navedbe upnika o škodi zelo pavšalne, poleg tega pa je bilo že prej pojasnjeno, da je v sodni praksi zavzeto enotno stališče, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb pri razlagi pojma težko nadomestljive škode treba uporabiti restriktiven, omejevalen pristop. Škode, ki jo uveljavlja upnik (prikrajšanost za lov in trofeje, poseg v način življenja,...), ob restriktivni razlagi tega pojma in ob obveznosti tehtanja položajev strank zato ni mogoče okvalificirati kot škodo, ki bi bila težko nadomestljiva v tem smislu, da bi bilo upravičeno enostransko (_ex parte_), že pred izvedbo kontradiktornega postopka poseči v pravice in interese dolžnika, ki zoper upnika vodi disciplinski postopek.3 Dolžnik je lovska organizacija, opravlja in je registriran za dejavnost lovstva in ki z namenom trajnostnega gospodarjenja z divjadjo upravlja z loviščem v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo lovstvo in varstvo narave (prim. 4. člen in 21. člen Zakona o divjadi in lovstvu). To narekuje še večjo previdnost in strogost pri presoji zatrjevane škode upnika. Začasni ukrep prepovedi lova po upnikovih lastnih navedbah velja le za domače lovišče, torej lov še vedno lahko izvaja na drugih loviščih in tako ni prikrajšan ne za način življenja ne za trofeje. Res je sicer, da je lov na drugih loviščih povezan z določenimi stroški, kar pa predstavlja le gmotno škodo, ki je predlagana začasna odredba ne varuje. Poleg tega upnik teh stroškov ni konkretno opredelil, pomanjkljive trditvene podlage pa tudi ni mogoče nadomestiti z izvedbo predlaganih in priloženih dokazov, zato tudi s tega vidika ni uspel izkazati nastanka težko nadomestljive škode. Višje sodišče še dodaja, da dvom v navedbe o nastanku zatrjevane težko nadomestljive škode dodatno vzbuja tudi dejstvo, da je upnik z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe zadržanja izvajanja začasnega ukrepa prepovedi lova čakal več kot šest mesecev po izdaji tega ukrepa.

15. V pritožbi upnik ponavlja navedbe iz predloga, da škoda brez izdane začasne odredbe nastaja tudi dolžniku, ki na podlagi koncesije upravlja z lovišči, v katerih opravlja določene javne naloge, med drugim tudi letni plan odstrela divjadi. Ker je upniku, ki je aktiven lovec, lov onemogočen, ta plan ne bo izpolnjen, posebej glede na to, da je zaradi epidemije korona virusa onemogočeno izvajanje skupnih lovov in bo treba izvesti toliko več posamičnih (individualnih) lovov, da bodo lovske družine izpolnile zahteve letnega načrta. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so take navedbe pravno nerelevantne, saj je pravno upoštevna škoda, ki jo je mogoče varovati v okviru regulacijske začasne odredbe, le tista, ki nastane v upnikovi sferi, ne pa komu drugemu.4 Če lovska družina dolžnosti na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu ne bo izpolnila zaradi individualnega ukrepa, izrečenega enemu lovcu, potem je to stvar organiziranosti lovske družine, predvsem pa breme, ki ga bo nosila lovska družina skozi ukrepe, ki jih določajo predpisi zaradi neizpolnitve dolžnosti.

16. V pritožbi upnik še navaja, da je sodišče popolnoma prezrlo tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, in se do njegovih navedb v zvezi s tem ni opredelilo. Višje sodišče glede tega pojasnjuje, da ta kriterij po stališčih novejše sodne prakse pri izdaji ureditvene začasne odredbe ne pride v poštev in je odločilno le vprašanje, ali upniku grozi težko nadomestljiva škoda.5 Sodišču prve stopnje se zato do takih upnikovih navedb niti ni rabilo opredeljevati in očitana kršitev določb postopka tudi v tem delu ni podana.

17. Po vsem pojasnjenem je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik ni uspel izkazati pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe, posledično pa je pravilna tudi odločitev, da mu dolžnik ni dolžan povrniti stroškov predloga za njeno izdajo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

18. Višje sodišče je glede na obrazloženo upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča RS, Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, VSL Sklep I Cp 1664/2020 z dne 15. 10. 2020, VSL Sklep IV Ip 628/2020 z dne 15. 9. 2020... O tem tudi Pogorelčnik N., Regulacijske začasne odredbe, Zbornik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta v Ljubljani, 2013, letnik 73, št. 1, str. 135 in nasl. 2 Prim. VSL Sklep II Cp 738/2020 z dne 6. 5. 2020, VSC Sklep I Ip 77/2020 z dne 24. 3. 2020, VSL Sklep IV Ip 1967/2019 z dne 6. 11. 2019, VSL Sklep II Cp 1614/2019 z dne 25. 9. 2019, VSL Sklep I Cpg 789/2017 z dne 27. 9. 2017... 3 Prim. VSL Sklep II Cp 1565/2019 z dne 18. 9. 2019 in VSL Sklep I Cp 1572/2017 z dne 12. 7. 2017. 4 Prim. VSL Sklep II Cp 1614/2019 z dne 25. 9. 2019. 5 Obširno o tem glej VSL Sklep II Cp 1565/2019 z dne 18. 9. 2019 (točke 5 do 9 obrazložitve), tako tudi VSL Sklep II Cp 1614/2019 z dne 25. 9. 2019 (10. točka obrazložitve).