Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi, če stranka, ki ji je organ naložil predložitev dokazov, v danem roku teh ne predloži, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, ampak mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 245. člena ZUP).
Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 424/2010-8 z dne 4. 5. 2010 se odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.
Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 26. 3. 2010 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila predujma za stroške vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – kupoprodajne pogodbe z dne 7. 12. 1992 v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod Dn. št. 15305/2004. Tožnica ni predložila sklepa o založitvi predujma, navedla pa tudi ni zemljiškoknjižnih podatkov in vrednosti stanovanja, katerega lastnica je. Zato jo je organ za brezplačno pravno pomoč s pozivom z dne 30. 3. 2010 pozval, naj sporoči zahtevane podatke in predloži ustrezna dokazila. Opozoril jo je tudi, da bo v nasprotnem primeru njeno prošnjo zavrgel. Tožnica je 21. 4. 2010 prošnjo dopolnila, a ne v celoti. Ni namreč predložila sklepa sodišča, s katerim je bila pozvana, da predloži predujem za stroške postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Tožnica je dolžna sama navesti vse pravno relevantne podatke in predložiti dokazila za te navedbe, da lahko organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo vsebinsko obravnava. Organ za brezplačno pravno pomoč ni dolžan uradoma raziskovati, kateri postopki prosilke se vodijo pri sodišču in v kateri fazi se nahajajo. Ker tožnica prošnje ni dopolnila na način, kot je bila pozvana, prav tako pa ni navedla razlogov, zakaj tega ni storila, je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo zavrgel (drugi odstavek 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami).
Tožnica v tožbi navaja, da je bilo v pozivu za dopolnitev prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči navedeno, da naj vlogo dopolni s sklepom sodišča, s katerim je bila pozvana na dopolnitev predujma oziroma naj sporoči sodišče, ki zadevo obravnava in opravilno številko zadeve. Dne 21. 4. 2010 je organu za brezplačno pravno pomoč posredovala podatke o tem, katero sodišče in pod katero številko obravnava njeno zadevo, res pa ni predložila sklepa, vendar meni, da je glede na vsebino poziva zahtevi za dopolnitev zadostila, zato je organ za brezplačno pravno pomoč neupravičeno zavrgel njeno prošnjo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.
Tožba je utemeljena.
Kot izhaja iz spisa, je tožnica 26. 3. 2010 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je glede podatkov o zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, v rubriko „Pravna zadeva“ vpisala „plačilo predujma za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kupoprodajne pogodbe z dne 7. 12. 1992 na nepremičnini pri vl. št. 1696/135, k.o. ... Glede želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči pa je zapisala „oprostitev plačila predujma“.
Organ za brezplačno pravno pomoč je s pozivom z dne 30. 3. 2010 tožnico pozval, naj predloži sklep sodišča, na podlagi katerega je bila pozvana k plačilu predujma v zadevi, v kateri prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma (kar je v danem kontekstu mogoče razumeti le kot ali – glej Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, 1998) sporoči sodišče, ki zadevo obravnava in opravilno številko zadeve, razen tega pa še zemljiškoknjižne podatke nepremičnine, katere lastnica je, realno tržno vrednost stanovanja, kvadraturo le tega in koliko oseb živi v njem, kot tudi v kakšnem razmerju s temi osebami je. Na ta poziv je tožnica 21. 4. 2010 sporočila, da zadevo pod št. 15305/2004 obravnava Okrajno sodišče v Mariboru - zemljiška knjiga, realno vrednost stanovanja, v katerem živi s sinom, pa je ocenila na 39.799,00 €, priložila je izpis iz katastra.
Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008). Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP).
Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom vlogo tožeče stranke zavrgel kot nepopolno na podlagi 67. člena ZUP, ki pravi, da če stranka v danem roku pomanjkljivosti, zaradi katerih je njena vloga nepopolna ali nerazumljiva, ne odpravi, organ njeno vlogo zavrže. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za primer nepopolne ali nerazumljive vloge. Tožeča stranka je namreč na poziv organa za brezplačno pravno pomoč, ki je od nje zahteval, naj predloži sklep sodišča, na podlagi katerega je bila pozvana k plačilu predujma v zadevi, v kateri prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma sporoči sodišče, ki zadevo obravnava in opravilno številko zadeve, razen tega pa še zemljiškoknjižne podatke nepremičnine, katere lastnica je, realno tržno vrednost stanovanja, kvadraturo le tega in koliko oseb živi v njem, kot tudi v kakšnem razmerju s temi osebami je, odgovorila, kot je zgoraj navedeno. Pri tem je treba opozoriti na to, da je dal organ za brezplačno pravno pomoč tožnici izbiro ali bo predložila sklep sodišča, na podlagi katerega je bila pozvana k plačilu predujma ali pa bo sporočila sodišče, ki zadevo obravnava, in opravilno številko zadeve. Sporočila pa je tudi zemljiškoknjižne podatke in vrednost nepremičnine.
Glede na to, da je tožeča stranka na poziv organa za brezplačno pravno pomoč svojo vlogo dopolnila na način, kot je bilo zahtevano, tožničine vloge ni mogoče šteti za nepopolno vlogo. Vloga, ki jo je vložila tožeča stranka zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči, je namreč sposobna za obravnavo, zato je treba o njej meritorno odločiti. Za meritorno odločitev pa je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). V upravnem postopku namreč velja načelo materialne resnice, ki je uzakonjeno v 8. členu ZUP. Ta določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Temu načelu sledi 139. člen ZUP, ki določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Izvedbo vsakega dokaza lahko odredi tudi po uradni dolžnosti, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (139. člen ZUP).
Tudi če stranka, ki ji je organ naložil predložitev dokazov, v danem roku teh ne predloži, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, ampak mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.
Po zgoraj obrazloženem sodišče zaključuje, da glede na tožničino dopolnitev in zgoraj navedena zakonska določila, posebej določilo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ni bilo podlage za to, da se tožničina vloga za odobritev brezplačne pravne pomoči kot nepopolna zavrže. Ker je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljeno določilo drugega odstavka 67. člena ZUP, je izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče po 4. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba izvesti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje tako, da bo mogoče odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč pri tem vse v ZBPP navedene pogoje.