Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S paulijansko tožbo se (tako po OZ kot po ZPPSL) izpodbija le dolžnikovo pravno dejanje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30.11.2004, opr. št. I 2004/11582-5 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek zavrne, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 73,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper izpodbijano sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Navaja, da je sodišče s tem, ko je izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika presojalo z vidika določb OZ, nepravilno uporabilo materialno pravo. Dalje navaja, da je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo dokaza z vpogledom v pravdni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XI Pg 6/2004. Sodišče bi namreč z vpogledom v omenjeni spis ugotovilo, da je bil prejeti denar vrnjen v stečajno maso stečajnega dolžnika, zaradi česar je terjatev tožeče stranke ponovno oživela. Poleg navedenega pa sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo tega dokaza, s čimer je kršilo 14. točko 339. člena ZPP.
Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti (1. odst. 443. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.; ZPP), zato se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je kot materialno pravo uporabilo določbe Obligacijskega zakonika (OZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje res ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, saj je potrditvah tožeče stranke prišlo do izpodbijanja pogodbe o odkupu terjatve, sklenjene med tožečo stranko in družbo M. I. d.o.o., v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika M. IM. d.o.o., zaradi česar bi moralo uporabiti določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Pritožbeno sodišče pa poudarja, da tako OZ kot ZPPSL določata, da se vedno izpodbija pravno dejanje dolžnika, kar pomeni, da bi sodišče prve stopnje, če bi uporabilo določbe ZPPSL, prišlo do istega zaključka (tj. da so trditve tožeče stranke nelogične, saj stečajni dolžnik M. IM. d.o.o. ni pogodbena stranka pogodbe o odkupu terjatve in se zato v stečajnem postopku ta pogodba ni mogla izpodbiti). Glede na navedeno pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni upošteven.
Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj sodišče iz tega razloga ni izvedlo dokaza z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XI Pg 6/2004, iz katerega bi ugotovilo, da je tožeča stranka prejeti denar na podlagi pogodbe o odkupu terjatve morala vrniti v stečajno maso, zaradi česar bi moralo sodišče ugoditi njenemu zahtevku. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati, razen v primeru iz 2. odst. 458. člena ZPP. V predmetni zadevi dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zato te pritožbene trditve niso utemeljene.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni ustrezno zatrdila in dokazala, da je njena terjatev do tožene stranke še odprta. Tožeča stranka je namreč zatrjevala le, da je bila pogodba o odkupu terjatve med tožečo stranko in družbo M. I. d.o.o. z dne 14.1.2003 izpodbita v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika M. IM. d.o.o., zaradi česar je tožeča stranka denar vrnila ter je tako terjatev do tožene stranke odprta, hkrati pa je predlagala vpogled v omenjeni spis. Pritožbeno sodišče sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje, da so trditve tožeče stranke nelogične, saj stečajni dolžnik M. IM. d.o.o., zoper katerega naj bi bilo pravno dejanje (tj. pogodba o odkupu terjatve) izpodbito, sploh ni pogodbena stranka pogodbe o odkupu terjatve z dne 14.1.2003. Zaradi neustreznih trditev tožeče stranke, v zvezi s katero gospodarsko družbo, ali M. IM. d.o.o. ali M. I. d.o.o., je tekel spor glede izpodbijanja pravnega dejanja stečajnega dolžnika, držijo razlogi sodišča prve stopnje, da z vpogledom v pravdni spis opr. št. XI Pg 6/2004, ne bi moglo prti do drugačnega zaključka.
Pritožbeno sodišče je skladno s 350. členom ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, in ugotovilo, da ti niso podani, ob reševanju pritožbe pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je na podlagi 1. odst. 351. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo.