Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo povrnitev pravdnih stroškov za sestavo prve pripravljalne vloge. Z njo sta namreč tožnika sporočila sodišču, da je toženec izdal dokončno odločbo in posledično umaknila tožbo. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da druga pripravljalna vloga, vložena po tem, ko sta že umaknila tožbo, za postopek ni bila več potrebna. Po 1. odstavku 155. člena ZPP pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni sklep (II. točka izreka) spremeni tako, da se znesek „356,98 EUR“ zniža na znesek „299,86 EUR“.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeči stranki krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo sami.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom v I. točki izreka postopek ustavilo. V II. točki izreka je tožencu naložilo, da tožečima strankama povrne 356,98 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni sklep, to je zoper II. točko izreka sklepa, se pritožuje tožena stranka. S tem, ko je sodišče priznalo tožečima strankama stroške dveh pripravljalnih vlog, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Meni, da so bili potrebni le stroški za sestavo tožbe, materialni stroški in 22 % DDV. Tožeči stranki ob umiku tožbe ne moreta biti upravičeni do povračila stroškov dveh pripravljalnih vlog. S prvo vlogo sta namreč le sporočili, da pri tožbi ne vztrajata in da naj sodišče odloči o stroških, v drugi pa le ponavljata navedbe iz prve vloge. Tudi sicer vlog ni mogoče šteti za obrazloženi, saj obširna navajanja ob umiku tožbe niso bila potrebna.

3. V odgovoru na pritožbo tožeči stranki navajata, da sta bili zaradi skrbnega varovanja interesov dolžni odgovoriti na prejete vloge toženca. S prvo pripravljalno vlogo sta sodišču sporočili, da je bila izdana dokončna odločba, nato pa z drugo vlogo odgovorili na navedbe v odgovoru na tožbo. Uveljavljata povrnitev stroškov.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem stroškovnem sklepu pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa v zvezi z odmero in priznanjem stroškov postopka zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka po tem, ko sta tožnika zaradi izdaje dokončne odločbe po 3. odstavku 80. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) umaknila tožbo(1) , odločilo v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP tako, da jih je naložilo v plačilo tožencu. Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015) je tožnikoma priznalo povrnitev stroškov za tožbo (300 točk), dve pripravljalni vlogi (100 in 225 točk), 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, v skupnem znesku 356,98 EUR.

7. Povrnitev stroškov za prvo pripravljalno vlogo z dne 3. 3. 2016 je sodišče prve stopnje priznalo pravilno. Z njo sta namreč tožnika sporočila sodišču, da je toženec izdal dokončno odločbo in posledično umikata tožbo. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z nepotrebnostjo te vloge neutemeljene. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da druga pripravljalna vloga z dne 11. 3. 2016, vložena po tem, ko sta že umaknila tožbo, za postopek ni bila več potrebna. Po 1. odstavku 155. člena ZPP pa sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. odstavka 365. člena ZPP izpodbijani stroškovni sklep spremenilo tako, da je znesek „356,98 EUR“ znižalo na znesek „299,86 EUR“, v preostalem pa pritožbo zavrnilo. Obenem je bilo potrebno odločiti, da tožeči stranki sami krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

(1) Sklep je v I. točki izreka pravnomočen, zato ni predmet presoje pritožbenega sodišča.