5.3.1998

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi NSZS, L., ki jo zastopa predsednik M. G. iz V. na seji dne 5. marca 1998

o d l o č i l o :

Sodba Vrhovnega sodišča št. U 1219/95-19 z dne 5.6.1996 in odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 0001-4/4-S-28/1042-95 z dne 17.7.1995 se odpravita. Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 22.8.1996 in dopolnjeno dne 24.10.1996, izpodbija v izreku te odločbe navedeni sodbo in upravno odločbo. Zatrjuje, da ji je z izpodbijanima aktoma kršena pravica do političnega združevanja in sodelovanja na volitvah. Meni, da je nedopustno, da ji Minister za notranje zadeve očita protiustavnost glede na to, da je o tem pristojno odločiti le Ustavno sodišče.

2.Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo zahtevo pritožnice za vpis v register političnih strank. Zavrnitev je utemeljilo s tem, da je v nasprotju s 14. členom Ustave, 12. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, MP, št. 7/94) in 23. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71) programska usmeritev pritožnice, v kateri je določeno: "Nasprotovali bomo rasnemu in narodnostnemu mešanju, ki bo v škodo Slovencem in Sloveniji (poroke med Slovenkami in Slovenci ter tujci zaradi pridobitev državljanstva, delovnih viz ..". V obrazložitvi je Ministrstvo navedlo tudi, da statut pritožnice ni v skladu z 19. členom Zakona o političnih strankah (Uradni list RSM; št. 62/94 - v nadaljevanju: ZPolS). Tožbo pritožnice v upravnem sporu je Vrhovno sodišče zavrnilo.

3.Ustavno sodišče je na seji senata dne 23.1.1998 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana v odgovor Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.

B.

4.Pravica do zbiranja in združevanja iz 42. člena Ustave je temeljna človekova pravica, ki omogoča svobodno izražanje mnenj, oblikovanje politične volje in samoorganiziranost. Pravica do združevanja, ki vključuje tudi pravico do ustanavljanja političnih strank in njihovega delovanja, pomeni izhodišče za večstrankarski politični sistem, brez katerega svobodna demokratična družba ne more obstajati.

5.Ker je svobodna družbena ureditev zaradi svoje odprtosti in zaradi zagotavljanja mnogoterih oblik pravic, svoboščin in vplivov lahko tudi ogrožena, je upravičena njena zaščita pred silami, ki resno ogrožajo njene temeljne vrednote, njeno temeljno ureditev in njena pravila ravnanja. Pri ustavni ali zakonski omejitvi pravice do svobodnega združevanja gre za izredno občutljivo poseganje v temeljne ustavne svoboščine, ki jih je mogoče upravičiti le z varstvom svobodne demokratične družbe kot celote. Pri tem zakon ne more preko okvirov, ki jih določajo omejitve po tretjem odstavku 42. člena Ustave - zaradi varnosti države (če združenje deluje zoper ustavno ureditev, njeno ozemeljsko celovitost in suverenost) ali zaradi javne varnosti - oziroma če je to nujno zaradi pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave).

6.Politične stranke imajo v primerjavi z drugimi združenji poseben položaj, ki je tudi v tem, da je za odločitev o njihovem protiustavnem delovanju pristojno izključno Ustavno sodišče (deseta alinea prvega odstavka 160. člena Ustave). Ta tako imenovani privilegij strank varuje stranko v njenem delovanju oziroma celo obstoju vse dotlej, dokler Ustavno sodišče ne ugotovi protiustavnosti njenih aktov oziroma delovanja ali celo z večino glasov vseh sodnikov ne odredi njenega izbrisa iz registra. Ker politična stranka ne nastane šele z registracijo, ki jo predpisuje ZPolS, lahko na podlagi prvega odstavka 68. člena ZUstS o protiustavnosti njenih aktov odloča le Ustavno sodišče tudi v času od ustanovitve stranke do njene registracije - če je seveda za tako oceno vložena pobuda oziroma zahteva (na primer zahteva Vlade kot upravičenega predlagatelja po 23. členu ZUstS).

7.Na podlagi navedenih izhodišč je Ustavno sodišče odločalo v zadevi št. Up 301/96 (odločba z dne 15.1.1998, Uradni list RS, št. 13/98). Ugotovilo je, da zakonska ureditev, ki jo vsebuje četrti odstavek 3. člena ZPolS in ki predstavlja podlago za odločanje registrskega organa o vprašanju ustavnosti programa kot o pogoju za vpis v register političnih strank, nasprotuje Ustavi in jo je zato razveljavilo. Kot ustavno nedopustno se po citirani odločbi šteje, da o izpolnjevanju vsebinskih ustavnopravnih pogojev za nastanek politične stranke odloča upravni organ, saj bi to lahko pomenilo nesprejemljivo vezanost ustanovitve in delovanja stranke na vnaprejšnje upravno dovoljenje. Z odločbo o vpisu stranke v register lahko upravni - registrski organ le ugotovi, ali politična stranka izpolnjuje z zakonom predpisane formalne pogoje, medtem ko je odločanje o izpolnjevanju vsebinskih pogojev - skladnosti aktov in delovanja politične stranke z Ustavo - pridržano izključno Ustavnemu sodišču.

8.Tudi v obravnavanem primeru, enako kot v zadevi št. Up 301/96, je bil registrski organ tisti, ki je odločil o vprašanju ustavnosti programa kot o pogoju za vpis pritožnice v register.

Za takšen poseg v pravico pritožnice do svobode združevanja iz 42. člena Ustave pa po zavzetih stališčih upravni organ ni pristojen. Zato je bilo treba izpodbijana posamična akta odpraviti. Registrski organ bo moral o zahtevi pritožnice za vpis v register političnih strank ponovno odločiti, pri čemer bo lahko preveril zgolj izpolnjevanje zakonsko predpisanih formalnih pogojev. Kolikor bo ugotovil, da so ti izpolnjeni, bo moral vpisati pritožnico v register političnih strank.

C.

9.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : dr. Lovro Šturm