Jedro

Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2018 (točka II izreka) in z dne 14. 12. 2018 (točka B/I izreka).

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 16. 10. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, (I) da se vlogo z dne 24. 2. 2018 (ugovor zoper pravilnost prepisa) upošteva kot ugovor zoper vsebino zapisnika in v tem smislu postane sestavni del zapisnika z dne 26. 1. 2018 ter (II) da se pritožba nasprotne udeleženke z dne 7. 5. 2018 šteje za umaknjeno in se postopek v zvezi s to pritožbo ustavi.

2. S sklepom z dne 14. 12. 2018 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za geodezijo priznalo nagrado in stroške za opravljeno dodatno nalogo v višini 467,52 EUR, od tega odmerilo prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter odredilo izplačilo (točka A izreka). V točki B/I izreka je ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke z dne 25. 11. 2018 in plačilni nalog z dne 2. 11. 2018 razveljavilo ter sklenilo, da se taksa za umaknjeno pritožbo v višini 10,00 EUR z dne 16. 10. 2018 krije iz dejansko plačanega zneska. V točki B/II izreka pa je vzelo na znanje umik udeležbe K. V. in zanj ta nepravdni postopek ustavilo.

3. Zoper II. točko izreka sklepa z dne 16. 10. 20181 se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo sodne takse po tarifni številki 91241 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodna taksa po tej tarifni številki znaša 16,00 EUR, plačana pa je bila sodna taksa v znesku 20,00 EUR. Znesek 20,00 EUR o plačilu sodne takse je lastnoročno napisan in podpisan na pritožbi z dne 7. 5. 2018. Zaradi pravne varnosti je taksa doplačana v znesku 10,00 EUR, kar je navedeno v sklepu z dne 16. 10. 2018. Na UPN z dne 3. 12. 2018 je plačna sodna taksa v znesku 20,00 EUR, po sklepu z dne 16. 10. 2018 v znesku 10,00 EUR in plačilnem nalogu z dne 2. 11. 2018 v znesku 10,00 EUR. Preostale navedbe nasprotne udeleženke po vsebini ne predstavljajo pritožbenih navedb oziroma se ne nanašajo na izpodbijano odločitev (gre za navedbe v točkah II - IV in delno v točki V pritožbe) in so za ta pritožbeni postopek brezpredmetne, zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

4. Nasprotna udeleženka se pritožuje2 tudi zoper točko B/I izreka sklepa z dne 14. 12. 20183, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče ni odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 16. 10. 2018. Ker je pritožnica pravočasno plačala takso za pritožbo in dodatno takso za pritožbo, pritožbe ni mogoče šteti za umaknjeno. Sodišče pravočasnega plačila sodne takse ni upoštevalo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je taksa dvakrat plačana in ugodilo pritožnici glede preplačila sodne takse, ni pa razveljavilo odločitve o umiku pritožbe. Preostale navedbe nasprotne udeleženke po vsebini ne predstavljajo pritožbenih navedb, temveč pripombe na izvedensko poročilo oziroma pripravljalno vlogo v postopku. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni opredeljevalo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper II. točko izreka sklepa z dne 16. 10. 2018

6. Nasprotna udeleženka se je pritožila zoper sklep z dne 28. 3. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o stroških sodnega izvedenca. Ker pritožbi z dne 7. 5. 2018 ni predložila dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo, temveč je nanjo zgolj ročno napisala, da je taksa v višini 20,00 EUR plačana 10. 5. 2018, je sodišče prve stopnje v sistemu UJPnet najprej preverilo zatrjevano (delno) plačilo sodne takse. Ob ugotovitvi, da sodna taksa ni bila plačana, je 1. 6. 2018 izdalo plačilni nalog, s katerim je nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse za vloženo pritožbo z dne 7. 5. 2018 po tar. št. 91241 ZST-1 v višini 30,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga. V nalogu jo je tudi opozorilo na zakonsko določene posledice neplačila sodne takse. Ker nasprotna udeleženka v danem roku sodne takse v višini 30,00 EUR ni plačala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo z dne 7. 5. 2018 štelo za umaknjeno in postopek v zvezi z njo ustavilo. Navedeno odločitev nasprotna udeleženka neutemeljeno graja.

7. Pritožbena navedba, da znaša sodna taksa po tar. št. 91241 ZST-1 16,00 EUR, ne drži. Sodna taksa po navedeni tarifni številki ZST-1 namreč znaša, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, 30,00 EUR. Pojasnjeno pomeni, da četudi bi bilo treba upoštevati, da je nasprotna udeleženka dne 10. 5. 2018 plačala 20,00 EUR sodne takse za pritožbo z dne 7. 5. 20184, na kar opozarja nasprotna udeleženka v pritožbi, to ne bi omogočalo zaključka, da je nasprotna udeleženka izpolnila svojo taksno obveznost za navedeno pritožbo. Nasprotna udeleženka v pritožbi sicer trdi, da je plačala tudi dodatnih 10,00 EUR sodne takse za pritožbo z dne 7. 5. 2018, vendar ni navedla niti, da je to storila v postavljenem roku niti ni predložila dokazila o navedenem plačilu. Njena navedba, da je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 16. 10. 2018 ugotovilo doplačilo sodne takse v znesku 10,00 EUR, pa tudi ne drži. Iz navedenega sklepa pa tudi sicer iz spisa ne izhaja, da je nasprotna udeleženka (pravočasno) plačala dodatnih 10,00 EUR sodne takse. Izpodbijana odločitev, ki temelji na pravilni uporabi 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1, je tako pravilna.

K pritožbi zoper točko B/I izreka sklepa z dne 14. 12. 2018

8. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je podan pravni interes nasprotne udeleženke za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje pod točko B/I izreka sklepa, kljub temu, da je bilo z njo ugodeno njenemu ugovoru z dne 25. 11. 2018 in plačilni nalog z dne 2. 11. 2018, s katerim je bila tožnica pozvana k plačilu sodne takse za umik pritožbe, razveljavljen. Sodišče prve stopnje je namreč hkrati tudi odločilo, da se taksa za umaknjeno pritožbo z dne 7. 5. 2018 v višini 10,00 EUR krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe z dne 7. 5. 2018 sploh ni nastala.

9. Nasprotna udeleženka gradi obravnavano pritožbo na trditvi, da odločitev prvostopenjskega sodišča o umiku pritožbe z dne 16. 10. 2018 ni bila pravilna, kar pa ne drži. Kot izhaja iz predhodno obrazloženega5, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 10. 2018 pravilno štelo pritožbo z dne 7. 5. 2018 za umaknjeno. Posledično je bil nasprotni udeleženki utemeljeno izdan nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe v višini 10,00 EUR po tar. št. 91241 v zvezi s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka s potrdilom o plačilu, ki ga je priložila ugovoru zoper navedeni plačilni nalog, izkazala plačilo sodne takse za pritožbo z dne 7. 5. 2018 v višini 20,00 EUR, kar pa ni zadoščalo za kritje njene taksne obveznosti za navedeno pritožbo, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno štelo, da se sodna taksa za umaknjeno pritožbo v višini 10,00 EUR krije iz plačanega zneska.

Odločitev

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2018 v točki II izreka in z dne 14. 12. 2018 v točki B/I izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Nasprotna udeleženka je sicer v pritožbi uvodoma navedla, da izpodbija sklep v celoti, vendar je iz nadaljnje obrazložitve razvidno, da dejansko nasprotuje le odločitvi v zvezi z umikom pritožbe, poleg tega gre v I. točki izreka za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1)). 2 Nasprotna udeleženka je dne 12. 2. 2019 vložila pritožbo zoper sklep z dne 14. 12. 2018, dne 15. 2. 2019 pa še pravočasno dopolnitev te pritožbe. 3 V pritožbi je sicer uvodoma navedeno, da se sklep z dne 14. 12. 2018 izpodbija v celoti, vendar pa je pritožbeno sodišče glede na preostalo vsebino pritožbe, iz katere izhaja, da nasprotna udeleženka dejansko nasprotuje le odločitvi v zvezi s plačilom sodne takse, štelo, da je pritožba vložena le zoper točko B/I izreka. Tako je štelo tudi sodišče prve stopnje, ki nasprotne udeleženke ni pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, ki je zoper sklep o stroških izvedenca predvidena (tar. št. 91241 ZST-1), ni pa predvidena za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog (četrti odstavek 10. člena ZST-1). 4 Plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR izhaja iz potrdila o plačilu na list. št. 198 v spisu, ki ga je nasprotna udeleženka predložila (šele) 28. 11. 2018, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa. Nasprotna udeleženka sicer tudi ni podala ugovora zoper plačilni nalog z dne 1. 6. 2018 zaradi delnega plačila sodne takse (20,00 EUR). 5 Obrazložitev v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 16. 10. 2018