Jedro

Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo.

Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP.

Posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je dolžan toženec izprazniti stanovanje v pritličju in kletne prostore stanovanjske hiše na naslovu S. (parc. št. 151/5, k.o. X., št. stavbe 554) in jih praznih oseb in svojih stvari izročiti tožniku. Zavrnilo je ugovor toženca zoper dne 23. 4. 2013 izdano začasno odredbo, po kateri je toženec dolžan tožniku v roku 3 dni izročiti ključe prej navedenih prostorov. Tožencu je naložilo tudi, da tožniku povrne 661,04 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadki.

2. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo toženec uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče prvostopenjski sklep spremeni tako, da začasno odredbo razveljavi, ali pa razveljavi sklep in zadevo vrne v nov postopek. Ker je vložil laičen ugovor, bi ga sodišče moralo obravnavati kot nepopolno vlogo in ga pozvati, da ga dopolni oz. popravi. Sodišče je storilo kršitev po 10. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker zavrnitev ugovora ne temelji na ugotovljenem dejanskem stanju in ker ni razpisalo obravnave. Kršena je pravica do izjave, postopek pa izveden v nasprotju s pravili poštenega sojenja. Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni obrazložilo, zakaj ni razpisalo naroka. Sledilo je le navedbam tožeče stranke, dejansko stanje ni bilo ugotovljeno. Opiranje sodišča le na formalne izkaze je zgrešeno. Pogoji za izdajo začasne odredbe sploh niso bili ugotovljeni. Redukcija razmerja med pravdnima strankama na prekaristično je brez podlage, razlogi za izdajo začasne odredbe pa so po poteku časa v celoti odpadli.

3. V pritožbi zoper zamudno sodbo pa toženec uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP (7. točka 2. odstavka 339. člena ZPP); da je izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti (10. točka 2. odstavka 339. člena ZPP); in da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ni mu bila zagotovljena ustavna pravica enakovrednega obravnavanja pred sodiščem in učinkovito sodno varstvo, ker ni dobil brezplačne pravne pomoči. Je prava neuka stranka, zato bi bilo ustrezno in pravično, da se njegova laična vloga „Predlog za dopolnitev sklepa“ obravnava kot odgovor na tožbo, saj je v njej obrazložil posamezna nestrinjanja z navedbami tožnika in smiselno nasprotoval tožbenemu zahtevku. V primeru, da bi to vlogo štelo kot nepopolno, pa bi ga moralo sodišče v skladu s 108. členom ZPP pozvati na dopolnitev vloge. Moralo bi razpisati narok, saj je v vlogi zapisal, da bo na glavni obravnavi predložil obrazložitev in priče. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni opravilo glavne obravnave, nejasni in nasprotujoči so razlogi v sodbi, da ima še vedno posest stanovanja. Vstop v stanovanje mu je bil prepovedan z začasno odredbo v nepravdnem postopku, ključe pa je izročil, kot mu je nalagala v tem postopku izdana začasna odredba. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker sodišče ni upoštevalo navedb iz odgovora na tožbo o odtujevanju dokumentov. Gre za listine, s katerimi bi dokazoval originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi večletnih vlaganj v nepremičnino. Zato ni šlo za prekaristično razmerje. Glede na nepravilno odločitev v zamudni sodbi, tudi odločitev o stroških ni pravilna.

4. Tožeča stranka je odgovorila na obe toženčevi pritožbi. V obeh odgovorih na pritožbo pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča in predlaga pritožbenemu, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne in potrdi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

5. Toženec je na sodišče posredoval tudi laično dopolnitev pritožbe, ki pa je višje sodišče ni moglo upoštevati, ker je podana po izteku pritožbenega roka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Nobenega dvoma ni, da je toženec 25. 4. 2013 prejel sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, in tožbo s prilogami in pozivom, naj nanjo odgovori. To dokazujejo povratnica, pripeta k list. št. 18 spisa ter navedbe samega toženca, ki jih je podal v vlogi „Predlog za dopolnitev sklepa (v zvezi s predlogom tožeče stranke za izdajo začasne odredbe P 25/2013)“. To je edina vloga, ki jo je podal toženec v tej pravdni zadevi vse do pritožb. Skladno z 12. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Ker običajno stranka, ko prejme prvo pošto v določeni zadevi (npr. tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe, …), nima pooblaščenca, jo je potrebno poučiti o njenih procesnih pravicah ter posledicah, če na sodno pisanje ne bo reagirala. Toženec je bil s pravnim poukom vročenega sklepa o izdani začasni odredbi poučen o možnosti vložitve ugovora, kako ga je potrebno vložiti in kako mora biti ugovor, glede na zakonska določila, konkretno 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), obrazložen. V pozivu naj odgovori na tožbo, pa je jasno naveden rok za odgovor na tožbo, zahteva po obrazloženosti odgovora (ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter zakaj), da je potrebno predložiti listine in predlagati dokaze za v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva ter opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izdana zamudna sodba. Iz vsebine toženčeve vloge izhaja, da se je s prejetim seznanil, da ne ugovarja dejstvu, da mora izročiti ključe, vendar v zvezi s tem predlaga, da se zaščiti tudi njegova lastnina – premične stvari, ki jih ima v stanovanju in kleti pred možnostjo njihovega odtujevanja, pri čemer izpostavlja predvsem dokumente, ki pa jih ne specificira. Ključi naj se izročijo potem, ko bo narejen prepis imetja njegovih stvari, ki naj se jih zapečati.

8. Toženec kot prava neuka stranka je bil torej seznanjen s svojimi procesnimi pravicami, pa jih ni izkoristil. Postopek popisa in zapečatenja stvari pa ni stvar pravdnega postopka. Dejstvo, da mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč, za odločitev v tej zadevi ni relevantno. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ločen od pravdne zadeve, zaradi katere naj se brezplačna pravna pomoč dodeli, toženec je imel v tistem postopku na voljo tudi ustrezna pravna sredstva. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, nobene ovire ni, da pravdno sodišče obravnava tudi laične vloge. Mora pa stranke, ki so pravni laiki, opozoriti na uporabo procesnih pravic po 12. členu ZPP, kar je bilo v konkretnem primeru storjeno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o kršitvi ustavnih pravic in pravil poštenega sojenja.

9. Izpodbijana odločba prvostopenjskega sodišča ima razloge o vseh odločilnih dejstvih tako v delu obrazložitve glede zavrnitve ugovora zoper izdano začasno odredbo kot v delu, v katerem prvostopenjsko sodišče obrazlaga izdajo zamudne sodbe. Pravilno je sodišče izdalo odločbo brez razpisa obravnave. Postopek v zvezi z ugovorom zoper izdano začasno odredbo teče po določilih ZIZ. Skladno z 29. členom ZIZ odloča sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa sodišče opravi samo, če zakon to posebej določa, ali če oceni, da je to smotrno. ZIZ v postopku za izdajo začasne odredbe naroka ne predpisuje, toženec pa v svoji vlogi sami začasni odredbi niti ni nasprotoval, zato ni bilo potrebe za razpis naroka. Kljub jasnim napotkom glede zahtevane vsebine odgovora na tožbo, toženec o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ni podal nikakršnih navedb, zato njegove vloge ni mogoče šteti kot odgovor na tožbo, kar je pravilno ugotovilo in obrazložilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani odločbi. Ko pa je tako, mora sodišče ravnati po 318. členu ZPP, torej odločiti brez naroka. Ko sodišče ugotovi, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar je v obravnavanem primeru storilo, seveda ni potrebna posebna obrazložitev zakaj ni opravilo naroka.

10. Toženčeve vloge ni mogoče šteti kot nepopoln odgovor na tožbo, saj ne vsebuje nobenih navedb v zvezi s tožbo. Sklicevanje na neopredeljene listine, ki naj bi bile v zvezi s problemom, ki ga imata pravdni stranki in sestra toženca oz. hči tožnika, nikakor ni mogoče razumeti kot uveljavljanje lastninske pravice na podlagi vlaganj. Razen tega sodišče ni dolžno in niti ne sme toženi stranki sugerirati, kako naj se brani. Tako ravnanje sodišča bi bilo pristransko.

11. Neutemeljeni so očitki, da je sodišče sledilo le navedbam tožeče stranke ter da posledično ni ugotovilo relevantnega dejanskega stanja. Ker toženec odgovora na tožbo ni podal, se vzpostavlja absolutna domneva, da priznava trditve, na katere tožnik opira zahtevek (1). Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo zakonske pogoje tako za izdajo začasne odredbe – pogoji iz 272. člena ZIZ, kot pogoje za izdajo zamudne sodbe – pogoji po 318. členu ZPP. Obstoj vseh pogojev je ustrezno obrazložilo in se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na jasne in pravilne razloge prvostopenjskega sodišča. Glede na pritožbene navedbe o nejasnosti in nasprotju v odločbi pri razlogovanju o posesti, pa pritožbeno sodišče dodaja, da posest ni le neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Ni torej potrebno, da posestnik stanovanja in pripadajočih prostorov v stanovanju dejansko živi; za posestnika se šteje tudi, če ima v prostorih svoje stvari.

12. V vlogi toženec ni nič obrazlagal v zvezi nerešenimi vprašanji med pravdnima strankama in tudi nobenih dejstev, ki bi kazala na možnost pridobitve lastninske pravice na originaren način z gradnjo na tujem v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, ni podal. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka za izpraznitev in izročitev stanovanja je imelo sodišče na voljo le tožbene navedbe. Na podlagi teh pa je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženec lahko brezplačno uporabljal stanovanje tožnika le do preklica (3. odstavek 583. člena Obligacijskega zakonika – OZ) in posledično zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 1. odstavka 92. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), materialnopravno pravilna.

13. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, višje sodišče pa tudi uradoma upoštevnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP ni našlo, zato je pritožbi zoper sklep in zoper zamudno sodbo kot neutemeljeni zavrnilo in v celoti potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter 353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Nosita jih pravdni stranki vsaka svoje: tožeča zato, ker z odgovoroma na pritožbi ni v ničemer prispevala k odločitvi drugostopenjskega sodišča (155. člen ZPP), tožena pa s pritožbo ni uspela (1. odstavek 154. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Gl. komentar k 318. členu v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS: GV Založba, str. 91.