Jedro

Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je tožnik poslal sodišču elektronsko sporočilo, upoštevalo različne dokaze. Delovna metoda, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izboru dokazov, nima pomanjkljivosti. Izvedene dokaze je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v rezultate take argumentacije, iz katere izhajajo prepričljive dejanske ugotovitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnika kaznovalo z denarno kaznijo 1.000,00 EUR, ker je v elektronski pošti, ki jo je poslal sodišču prve stopnje 21. 4. 2016 na prostaški in grob način izražal omalovaževanje in prezir do razpravljajoče sodnice, s čimer je odrekal avtoriteto sodišču in s tem sodni veji oblasti.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku(1) in materialno pravo, odločitev pa je utemeljevalo na dejstvih, ki ne obstajajo. Tožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožnik še navaja, da je sodišče brez kakršnega koli dokaza ugotovilo, da je tožnik avtor elektronskega sporočila, ki je bil poslan iz elektronskega naslova družbe A. k.d. Tožnik ni avtor sporočila, z elektronskim sporočilom tudi ni bil ni seznanjen. Centralni email uporablja šest podjetij in pet družinskih članov. Kdo je avtor tega elektronskega sporočila sodišče prve stopnje dokazno ni ugotovilo. Tožnik ne govori slovensko. Za vsako vlogo potrebuje prevajalca. Sodna pisanja se obravnavajo le, če so podpisana, iz sklepa pa ne izhaja, kdo je izrazil domnevne žalitve, katera družba oziroma kateri posameznik, ali žena tožnika, sin, stric, vnuk je avtor tega sporočila. Odločitev sodišča je povezana s kazenskim postopkom, ki ga je tožnik sprožil zoper sodnika B. B. in sodnico C. C. Sodnika podtikata tožniku ravnanja. Tožnik v pritožbi podrobno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je sodnica C. C. nepravilno odločila o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse(2). Tožnik se sklicuje tudi na sodno prakso, ki jo citira(3).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odtavkom 366. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sklep prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija. Pri presoji, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pa je kompetenca pritožbenega sodišča omejena. Predmet preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev(4).

5. Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi, da je tožnik poslal sodišču elektronsko sporočilo, upoštevalo različne dokaze. Delovno metodo, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje pri izboru dokazov, nima pomanjkljivosti. Izvedene dokaze je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v rezultate take argumentacije, iz katere izhajajo prepričljive dejanske ugotovitve. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve sklepa pojasnilo, da je bilo elektronsko sporočilo poslano iz elektronskega naslova z imenom družbe, ki vsebuje tožnikov priimek, k vlogi sta priložena elektronska odčitka (skena) dveh sklepov predsednice sodišča, s katerima sta bila zavrnjena in zavržena tožnikova predloga za izločitev sodnice, s tem, da sta bila sklepa vročena samo tožniku, pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vsebina elektronskega sporočila napisana v značilnem tožnikovem slogu, s pasusi v velikih črkah in značilnimi očitki ter žalitvami na račun sodišča, ki jih tožnik pogosto piše v svojih vlogah. Pritožba vsebinsko teh razlogov ne izpodbija, protispisno le zatrjuje, da je sodišče prve stopnje brez vsakega dokaza ugotovilo, da je tožnik avtor elektronskega sporočila. Tožnik v pritožbi tudi ne predlaga (novih) dokazov in opredeljeno ne zatrjuje, s katerimi dokazi bi bilo mogoče izpodbiti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

6. Argumentacija oziroma metoda ugotavljanja dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je prepričljiva, ki jo pritožba ne more izpodbiti z navedbami, da želita sodnika B. B. in C. C. s protipravnimi ravnanji oškodovati tožnika, ker tožnik zoper sodnika vodi različne sodne postopke. Pritožba se namreč ne opredli do argumentov, na katerih sodišča prve stopnje utemeljuje razloge za ugotovitev, da je tožnik pošiljatelj elektronskega sporočila. Iz teh razlogov tudi ni odločilno, da sporočilo ni podpisano(5) in da tožnik ni mogel sestaviti elektronskega sporočila, ker ne govori slovensko, ob tem, da v pritožbi navaja, da mu vsa vsa pisanja, ki jih pošilja sodišču prevaja prevajalec.

7. Izpodbijani sklep je izdan v skladu z določbo 11. in 109. člena ZPP, saj elektronsko sporočilo vsebuje številne žalitve, s katerimi se nedopustno posega v zaupanje in ugled ter avtoriteto sodstva. Pritožba opredeljeno teh ugotovitev prvega sodišča ne izpodbija, kakor tudi ne razlogov zaradi katerih je sodišče prve stopnje tožnika kaznovalo z denarno kaznijo 1000,00 EUR. Pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in se na te razloge sklicuje v izogib ponavljanju(6).

8. Sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Podrobneje glej 1. tč. pritožbe.

Op. št. (3): Glej drugi odstavek 3. točka na strani 4 pritožbe.

Op. št. (4): Podrobneje glej Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, l. 2005, tč. 18, stran 93. Op. št. (5): Sodna praksa, ki jo navaja tožnik v pritožbi tudi ni primerljiva z razlogi, ki so odločilni v obravnavani zadevi.

Op. št. (6): Glej 6. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.