Jedro

Tožena stranka je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2016 in št. ... z dne 7. 6. 2016 ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2016 in št. ... z dne 7. 6. 2016, ter da se dovoli obnova postopka in da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o starostni pokojnini, z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa od 2. 11. 1970 do 14. 7. 1985 in mu izplačati razliko skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Meni, da je sodba nična, saj je bila sprejeta brez dokazne dokumentacije, ki jo je predložil sodišču, vendar pa jo sodišče ni sprejelo. Sodišče je le potrdilo odločitev tožene stranke. Tožnik sprašuje, na podlagi katere dokumentacije v sodnem in upravnem spisu (tožnikova dokumentacija v sodnem in upravnem spisu sploh ne obstaja) je bil izveden dokazni postopek. Niti tožena stranka niti sodišče nima celotne tožnikove dokumentacije, temveč le obračunske liste glede izplačila plač. Od pritožbenega sodišča pričakuje, da bo toženi stranki naložilo, da izda novo odločbo, ki bo v skladu z zakoni. Prilaga tudi dva dokumenta, ki jih sodišče na obravnavi 7. 12. 2017 ni sprejelo, in sicer izvleček iz Pravilnika DO o nadurnem delu ter pojasnilo ZPIZ o opravljanju nadurnega dela.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti. Sodba tudi ni nična. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2016, s katero je bila potrjena prvostopenjska odločba št. .... z dne 7. 6. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil predlog za obnovo postopka.

6. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 1. 12. 2010 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 683,55 EUR na mesec od 24. 6. 2010 dalje. Zoper omenjeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, saj se ni strinjal z odmero pokojnine. Menil je namreč, da je potrebno pri odmeri upoštevati tudi nadure. Njegova pritožba je bila z odločbo št. ... z dne 31. 1. 2011 zavrnjena. Dne 7. 12. 2013 je tožnikov pooblaščenec toženi stranki posredoval zahtevo za spremembo sprejetih odločb. Uveljavljal je, da se pokojnina ponovno odmeri, tako da se pri izračunu pokojninske osnove upošteva plačilo, ki ga je tožnik prejel za opravljene nadure. V dokumentaciji upravnega spisa so še nadaljnje vloge tožnikovega pooblaščenca. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe z dne 7. 6. 2016 izhaja, da naj bi tožnik svojo vlogo dopolnil še 6. 1. 2014 in 18. 2. 2014. Tožena stranka je tožnikovo zahtevo obravnavala po določbi 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)2. Toženec ugotavlja, da tožnik ni navajal novih dejstev niti ni predlagal novih dokazov, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve. Predlog za obnovo postopka je bil zato zavrnjen. Tako odločitev pa je potrdilo tudi sodišče prve stopnje. Tožnik je na naroku sicer pojasnil, da naj bi pri toženi stranki vložil predlog za obnovo postopka, bistvo pa je v tem, da tožnik uveljavlja, da se mu upošteva plačilo za nadurno delo, saj smatra, da je šlo za delo, ki je bilo opredeljeno kot poseben delovni pogoj. Že dne 31. 5. 2010 je toženi stranki predložil 45 plačilnih list. 7. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah3, mora upravni organ pri odločanju upoštevati temeljna načela ZUP, zlasti 7. člen, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Uradna oseba mora stranko, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, na to opozoriti.

8. Tožena stranka pa je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)4, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.

9. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 183. člena določa, da dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Gre za takoimenovano nepravo obnovo postopka, torej za posebno izredno pravno sredstvo, ki ga ZUP ne pozna in ki omogoča odpravo posledic napak pri odločanju zaradi napačne uporabe podatkov ob upokojevanju posameznika oziroma priznavanju drugih pravic. Tako izhaja tudi iz predloga ZPIZ-2 v Poročevalcu Državnega zbora RS z dne 19. 10. 2012. Pomeni, da se lahko pravnomočna odločba ob pogojih določenih v 183. členu ZPIZ-2 razveljavi oziroma spremeni in se od datuma, kot je določen v tretjem odstavku 183. člena ZPIZ-2 prizna pravica oziroma odmeri dajatev v drugačnem znesku, kot pa je bil priznan s pravnomočno odločbo.

10. Ali so pogoji za spremembo ali razveljavitev dokončne odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine po določbi 183. člena ZPIZ-2 izpolnjeni, torej ali tožniku pripada višja pokojnina z upoštevanjem plač izplačanih iz naslova dela preko polnega delovnega časa, bo tako morala odločiti tožena stranka v ponovnem upravnem odločanju.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 4. alineje 358. člena ZPP ugodilo pritožbi ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2016 in št. ... z dne 7. 6. 2016 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Podlago za svojo odločitev je pritožbeno sodišče imelo v določbi 1. alineje prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1)5. Tožena stranka namreč do sedaj zadeve še ni presojala po določbi 183. člena ZPIZ-2. 1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 Glej Psp 440/2016 z dne 19. 1. 2017, Psp 518/2016 z dne 26. 1. 2017, Psp 447/2016 z dne 19. 1. 2017. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04.