Jedro

Lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Pomembne so namreč vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (točka II. sklepa) ter sklep sodišča druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice dovolilo predlagano izvršbo, zavrnilo pa je upničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da upnica ni brez premoženja in da sodne takse niso tolikšne, da bi občutno zmanjšale njena sredstva za preživljanje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnice in potrdilo sklep prve stopnje. Odločitev je utemeljilo s tem, da upnica ni predložila dokazov za svoje trditve, da ni zaposlena in da za svojega dveletnega otroka prejema le 5.000,00 SIT preživnine.

Državno tožilstvo Republike Slovenije z zahtevo za varstvo zakonitosti, izpodbija sklep druge stopnje in sklep prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila taks. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sicer 3. in 4. odst. 172. čl. ter 3. odst. 7.čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) v zvezi s 14.čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljnjem ZIP) ter zmotno uporabo materialnega prava in sicer 13.čl. zakona o sodnih taksah (v nadaljnjem ZST). Navaja, da upnica v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks trdi, da ni zaposlena in je brez dohodkov, da preživlja hčerko in da živi skupaj s K. S., ki je invalidska upokojenka. Na podlagi potrdila o premoženjskem stanju predlaga oprostitev plačila taks. Zahteva za varstvo zakonitosti opozarja, da ima potrdilo o premoženjskem stanju dokazno moč javne listine. V njem je potrjen podatek o upničini nezaposlenosti in podatek, da preživlja leta 1995 rojeno hčerko. Svoj pomislek, da upničino preživljanje s plačilom takse ne bi bilo ogroženo, ker je lastnica nepremičnine, bi sodišče moralo razčistiti z izvedbo drugih dokazov po uradni dožnosti, kot to določata 4. odst. 172.čl. ZPP in 3. odst. 7.čl. ZPP. Zahteva za varstvo zakonitosti predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi sklep druge stopnje in sklep prve stopnje v izpodbijanem delu in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama.

Dolžnik nanjo ni odgovoril, upnica pa je z vlogo z dne 25.5.1998 sporočila, da ji je hiša v maju 1998 pogorela.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Zakon o sodnih taksah v drugem odst. 13. člena določa, da izda sodišče sklep o oprostitvi plačila sodne takse na predlog stranke na podlagi potrdila o premoženjskem stanju pristojnega občinskega upravnega organa. Potrdilo mora navesti podatke o davku, ki ga plača posamezen član gospodinjstva, o drugih virih dohodkov in sploh o premoženjskem stanju stranke. Sodišču nalaga, da po potrebi po uradni dolžnosti preskrbi tudi druge podatke o premoženjskem stanju stranke. V obravnavani zadevi je upnica v predlogu navedla okoliščine, zaradi katerih predlaga oprostitev plačila sodnih taks in predložila potrdilo o premoženjskem stanju z dne 6.11.1996. To potrdilo, ki ga je izdala Davčna uprava Republike Slovenije, davčni urad ..., Izpostava ..., je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (230.čl. ZPP). V potrdilu je navedeno, da je upnica nazaposlena, da ima hčerko, rojeno dne 14.4.1995 in da je družinski član še invalidska upokojenka K. S., s katero sta solastnici zemljišča in stavbe. Ti podatki potrjujejo upničine navedbe o nezaposlenosti in preživninski obveznosti do hčerke. Po določbi 4. odst. 172.čl. ZPP bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila taks skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi s premoženjskimi razmerami stranke. Sodišči prve in druge stopnje nista ravnali tako. Sodišče prve stopnje je odločilo samo na podlagi podatka, da je upnica lastnica nepremičnine. Ni ugotovilo, kakšno korist ima upnica od te nepremičnine in kakšne so sicer njene premoženjske razmere. Sodišče druge stopnje je upničine navedbe o nezaposlenosti in preživljanju hčerke zavrnilo s stališčem, da bi morala upnica pritožbo podkrepiti z listinskimi dokazi o tem. Pri tem je prezrlo obveznost, da po uradni dolžnosti priskrbi podatke premoženjskem stanju stranke (2. odst. 13. čl. ZST).

Obe sodišči sta opustili celovito presojo upničinega premoženjskega stanja (4. odst. 172.čl. ZPP in 2. odst. 13.čl. ZST). V zvezi s tem je treba poudariti, da lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Pomembne so namreč vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke. ZPP in ZST primeroma naštevata kot najpomembnejše okoliščine število družinskih članov, ki jih stranka preživlja, dohodke stranke in njenih družinskih članov in vrednost spornega predmeta. Ker upnica ni zaposlena in ker preživlja hčerko, kar je dokazano s potrdilom o premoženjskem stanju, bi morali sodišči ugotoviti, ali ima kakšne druge dohodke in kakšno korist ima od svojih nepremičnin. Če bi se izkazalo, da upnica nima dohodkov ali da so nizki ter da nima premoženjske koristi od nepremičnin, bi tudi plačilo sorazmerno nizkega zneska sodnih taks v tem postopku lahko ogrozilo njeno preživljanje in preživljanje njene hčerke. Zato je v nasprotju z določbami drugega odst. 13.čl. ZST in tretjega ter četrtega odst. 172.čl. ZPP zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks samo zato, ker je stranka lastnik neke nepremičnine. To je le ena od okoliščin, ki jih mora sodišče upoštevati. Pri tem pa mora upoštevati tudi vrednost in morebitno donosnost obravnavane nepremičnine.

Razlogi, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, so utemeljeni. Sodišči nista upoštevali določb 3. in 4. odst. 172.čl. ZPP, kar je moglo vplivati na pravilnost odločitve. To pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 14.čl. ZIP. Hkrati pomeni zmotno uporabo materialnega prava in sicer 2. odst. 13.čl. ZST, zaradi česar dejansko stanje ni bilo ugotovljeno popolno (2. odst. 395.čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). Zaradi obeh ugotovljenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo oba sklepa v izpodbijanem obsegu (1. odst. 394. in 2. odst. 395.čl. ZPP v zvezi s 14.čl. ZIP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti vse okoliščine, ki so po določbah 3. in 4. odst. 172.čl. ZPP in 2. odst. 13.čl. ZST pomembne za odločitev o predlogu za oprostitev plačila taks.