Jedro

Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo ugotovitveni zahtevek, da ima tožnica dedno pravico po pok. V. D., ker je med njima obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost. 2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

3.Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku – ZPP in napačne uporabe materialnih predpisov“. Poudarja, da naj bi sodišči tudi v ponovljenem postopku napačno razsodili, saj je dejansko med tožnico in pokojnim V. D. obstajala izvenzakonska skupnost. Revidentka podrobno naniza dejstva, ki naj bi kazala na obstoj takšne skupnosti, pri tem pa kritizira sodišči prve in druge stopnje, ker naj bi nekritično verjeli pričam, ki jih je predlagal toženec. Podrobno tudi analizira dogajanje neposredno pred smrtjo V. D. in izjave posameznih prič. Čustvena navezanost partnerjev naj bi predstavljala le enega od elementov izvenzakonske zveze in ne odločilni moment. Opozori tudi, da bi sodišče moralo preložiti „zadnjo glavno obravnavo“, saj je bil zastopnik tožnice zaradi zdravstvenih težav opravičeno odsoten.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

5.Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker je opravilo narok za glavno obravnavo kljub opravičilu tožničinega pooblaščenca. Predpostavki za preložitev naroka sta namreč dve: opravičilo in opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom(1). Nečitljivo „obvestilo zdravniku“, ki ga je pooblaščenec priložil prošnji za preložitev obravnave (163. stran sodnega spisa), ne predstavlja relevantnega dokaza o opravičljivem razlogu za izostanek. Dokazna vrednost je namreč odvisna od vsebine konkretne listine, predložena listina pa ne vsebuje čitljive izjave zdravnika o tem, da se tožničin pooblaščenec ni bil sposoben udeležiti naroka dne 9.5.2005. 6.Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne predstavlja revizijskega razloga(2) in zato z revizijo tudi ni mogoče izpodbijati dokazne ocene sodišča. Zaradi tega so brez pomena vse tiste revizijske trditve, ki posegajo v ugotovitve sodišča o relevantnih dejstvih. V postopku so bili izvedeni (in ocenjeni) številni dokazi. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem drugostopenjskega sodišča, da relativno kratkotrajnega razmerja tožnice in sedaj pokojnega V. D. glede na ugotovljeno naravo razmerja ni mogoče uvrstiti v polje pravnega standarda „dalj časa trajajoče življenjske skupnosti“ v okviru določb 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR. Tako kot zakonska zveza namreč tudi izvenzakonska skupnost temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči(3). Bistvena je tudi svobodna odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v partnerskem odnosu. Zaradi prebivanja v istem stanovanju se še ne predpostavlja izvenzakonska skupnost stanovalcev. Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.

7.Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP.

Op. št. (1): O tem se je vrhovno sodišče že izreklo npr. v sodbi II Ips 596/2003 z dne 11.11.2004, sodbi II Ips 247/2001 z dne 9. 1. 2002 in sklepu II Ips 218/2005 z dne 7. 7. 2005. Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbo 13. člena ZZZDR.