Jedro

Slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so zato brez podlage v zakonu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 124/2014-2 z dne 9. 6. 2014 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil 25. 7. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani tožbo zoper navedeno odločbo ter hkrati podal prošnja za dodelitev BPP. Vlogi je priložil kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2104. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 77/2014-4 z dne 10. 4. 2014. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 120/2014-5 z dne 11. 2. 2014, s katerim je bilo ugodeno tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugotovljeno, da je tožba pravočasna ter odločeno, da se njegova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 237/2013 z dne 26. 11. 2013, zavrže. Z odločbo Bpp 237/2013 z dne 26. 11. 2013 je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013. Zoper navedeno odločbo je tožnik sam vložil tožbo in uspel (sodišče je s sodbo I U 1568/2013 z dne 4. 12. 2013 ugodilo njegovi tožbi ter odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 630/2013 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek).

Glede na povedano, izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je tožniku odklonjena BPP v postopku s tožbo zoper odločbo Bpp 630/2103, očitno ne posega v njegovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist (postopek I U 1568/2103 je bil namreč že pravnomočno končan). Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) moralo zato tožbo zavreči. Posledično je odpadel tudi tožnikov pravni interes za upravni spor, v katerem je izpodbijal odločitev, da se mu BPP v zvezi z zadevo Bpp 237/2013 ne dodeli in je želel zato v tem upravnem sporu doseči nasprotno odločitev. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je v odločbi Bpp 124/2014 presojal ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 77/2014-4 in ocenil, da jih nima, ter je njegovo prošnjo zavrnil (prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), kar se je izkazalo za pravilno (sklep Upravnega sodišča RS I U 837/2014 z dne 8. 7. 20124 o zavrženju tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 77/ 2014).

Organ za BPP se v svoji obrazložitvi sklicuje na prvi odstavek 63. člena ZUS-1, ki ga citira. Ocenjuje, da izpodbijana odločitev sloni na pravilni pravni podlagi in da postopek s tožbo v upravnem sporu, na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi, nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnik torej ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen ob izkazanem finančnem pogoju za uspešno dodelitev BPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži, in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Kar zadeva izpodbijano odločbo, se sodišče strinja z njenimi razlogi, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen (objektivni) pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po slednjem je treba pri tej presoji upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ta ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Glede na navedeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.

Napačno je namreč tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP. Že organ za BPP je v obrazložitvi pojasnil, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu. S tako ureditvijo je upoštevano dejstvo, da se sredstva za BPP zagotavljajo iz proračuna (4. člen ZBPP), ki so omejena. Zato je razumno, da se dodelijo tistim prosilcem, ki imajo verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki to želijo, pa si odvetnika ne morejo zagotovitvi zaradi svojega slabega premoženjskega stanja.

Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.