Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagateljici vrniti vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, d. d. - izgradnjo podzemnih vodov telefonskih linij na območju naselja Cesta na Bokalce ..., Ljubljana, v višini 2.109,03 EUR. Državnemu odvetništvu RS je naložilo, da mora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa izvod tega sklepa dostaviti Slovenski odškodninski družbi, ki je dolžna v 60 dneh od prejema poravnati naloženo obveznost. Sodišče je odločitev oprlo na 2., 3., 4., in 8. člen Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju ZVVJTO). Obrazložilo je, da temelj zahtevka ni sporen, sporna pa je njegova višina. Nasprotna udeleženka sicer v odgovoru na predlog višini zahtevka ni izrecno oporekala, vendar pa upoštevajoč vse okoliščine primera izhaja, da višine ni sprejemala. Nasprotna udeleženka je namreč v odgovoru na predlog pojasnila, da sporazuma ni želela skleniti, ker ni mogla ugotoviti in preveriti višine vlaganj. Sodišče je za ugotovitev obsega in vrednosti opravljenih del ter vloženega materiala v postopek pritegnilo izvedenca telekomunikacijske stroke, ki je vlaganja ocenil v vrednosti 8.184,40 EUR. Od navedenega zneska je sodišče na podlagi drugega odstavka 4. člena ZVVJTO odštelo priključnino v ugotovljeni višini 6.075,37 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obrazložilo je, da je nasprotna udeleženka že v odgovoru na predlog navedla, da zaradi pomanjkljive dokumentacije ni mogla preveriti višine vlaganj in zato tudi ne skleniti poravnave s predlagateljico. Takšen ugovor je glede na okoliščine primera zadoščal. Pritožbeno uveljavljanje prekluzije pa ne more biti upoštevno tudi zato, ker nasprotna udeleženka na prekluzijo ni bila izrecno opozorjena. Nadalje je pojasnilo, da je sodišče na podlagi drugega odstavka 4. člena ZVVJTO od višine vlaganj, ki predstavlja osnovo za vračilo, pravilno odštelo priključnino.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali v predlagalnem nepravdnem postopku udeleženca postopka zavezujejo pravila o prekluziji in substanciranem prerekanju trditev nasprotnega udeleženca in (2) ali se priključnina odšteje od osnove za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje tudi v primeru, ko je bila plačana s strani upravičenca. Navaja, da glede postavljenih vprašanj sklep sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Izpostavlja, da je nasprotna udeleženka šele na naroku 28. 2. 2017, potem ko je bila odločitev sodišča prve stopnje že drugič razveljavljena, nasprotovala višini zahtevka. Tak ugovor je skladno s 286. členom oziroma drugim odstavkom 362. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prepozen. Nasprotna udeleženka pa niti ni poskusila pojasniti, zakaj višini zahtevka ni ugovarjala že v prejšnjih postopkih. Skladno s sistemom afirmativne litiskontestacije (214. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)), so bile tako navedbe predlagateljice iz predloga neprerekane. Nižji sodišči sta tako storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sklicuje se na zadevo Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012, v kateri je bilo zavzeto stališče, da je zahteva, ki je bila podana šele v ponovljenem postopku, prepozna in zato neupoštevna, saj se določbe o prekluziji uporabljajo tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe VSL II Cp 1499/2017 z dne 6. 9. 2017. Glede drugo postavljenega vprašanja pa navaja, da je predlagatelj predlogu za določitev odškodnine predložil poročilo o izgradnji javnega telekomunikacijskega omrežja za oblikovanje zahtevka za vračilo vlaganj z dne 4. 4. 2004, iz katerega izhaja, da so vlagatelji sami plačali priključnino. Ker torej plačila priključnine niso bili oproščeni, je sodišče ne bi smelo odšteti od ugotovljenih vlaganj v omrežje.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).