Jedro

Za izključitev zavarovalnega jamstva ne zadostuje že dejstvo, da je do škode prišlo na način, da je kateri izmed naštetih predmetov samo pasivno vpleten v nastanek škode. Nasprotno: do izključitve zavarovalnega jamstva lahko pride šele, ko kateri izmed predmetov aktivno deluje v smeri nastanka škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za gmotno in negmotno škodo, ki jo je tožnik utrpel v delovni nezgodi dne 18.11.1994 in naložilo toženi stranki plačilo zneska 2,159.730,00 SIT. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke v celoti, ugodilo pa pritožbi tožeče stranke glede odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Zoper pravnomočno dosojeno odškodnino (za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah) je tožena stranka vložila pravočasno in dovoljeno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Tožena stranka trdi, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je podano zavarovalno jamstvo tožene stranke. Stališče sodišča druge stopnje je pravno zmotno, saj iz 6. točke tretjega odstavka 3. člena splošnih zavarovalnih pogojev, na podlagi katerih je sklenjena pogodba o zavarovanju civilne odgovornosti, nesporno izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki za škode, povzročene s samovoznimi delovnimi stroji in ne določajo oziroma pogojujejo izključitve jamstva z obratovanjem samovoznega delovnega stroja. Že samo dejstvo, da je do škode prišlo s samohodnim delovnim strojem - viličarjem, narekuje uporabo pogodbenega določila in s tem povezave izključitve jamstva za škode, povzročene s samohodnimi delovnimi stroji. Tožena stranka zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Dejanska ugotovitev, ki je odločilna za pravilno uporabo materialnega prava v tej zadevi je, da do škode (poškodbe tožnika) ni prišlo med obratovanjem viličarja. Ob škodnem dogodku viličar ni obratoval, ampak ga je tožnik popravljal in to tako, da je bilo eno kolo viličarja celo v zraku. Splošni pogoji za zavarovanja odgovornosti O-80/I. (naprej splošni pogoji), na katere se sklicuje tožena stranka, v 6. točki tretjega odstavka 3. člena določajo, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki "zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji". Citirano besedilo, iztrgano iz celotnega konteksta splošnih pogojev, ne pove, kaj je namen zavarovanja in ne ponuja zadostnega gradiva za odgovor na trditev o izključitvi zavarovalnega jamstva. Zato je treba upoštevati predvsem namen zavarovanja, ki je določen v splošnih pogojih, izjeme in izključitve odgovornosti pa je treba razlagati v skladu z namenom sklenjene pogodbe in ozko. Pri tej razlagi je treba upoštevati določila 100. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR), saj je splošne pogoje določila zavarovalnica sama.

Če povzamemo ostale razloge, ki izključujejo nastanek zavarovalnega primera, se pokaže, da gre predvsem za take okoliščine, ki zahtevajo aktivno delovanje (ali opustitev) neke tretje osebe in predmeta ali pa gre za višjo silo. Primeri: delovanje imisij, potresi, bolezni zavarovančevih živali, jedrske katastrofe, opustitev odstranitve posebno nevarnih okoliščin, itd. V tem kontekstu je treba razumeti tudi že citirano 6. točko: aktivno delovanje letal, vodnih plovil, kopenskih motornih vozil in tudi samovoznih delovnih strojev. Napačno je stališče revizije, da zadostuje za izključitev zavarovalnega jamstva že dejstvo, da je do škode prišlo na način, da je kateri izmed naštetih predmetov samo pasivno vpleten v nastanek škode.

Nasprotno: do izključitve zavarovalnega jamstva lahko pride šele, ko kateri izmed predmetov aktivno deluje v smeri nastanka škode. To pa pomeni, da morajo stroji delovati oziroma se nahajati v fazi primarne delovne operacije.

V obravnavani zadevi viličar ni opravljal svoje naloge, ampak ga je tožnik popravljal. Zato revizijsko sodišče ocenjuje, da je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni prišlo do izključitve zavarovalnega jamstva iz določila splošnih pogojev, na katero se sklicuje tožena stranka.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP) še, ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Ker je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno, nasprotne trditve pa niso točne, je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).