Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če drugi roditelji, ki z otrokom ne živi, ne soglaša s predlagano spremembo osebnega imena mladoletnega otroka, o spremembi v skladu z določbo 4. odstavka 7. člena ZOI odloči organ, pristojen za socialno skrbstvo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 547/97-20 z dne 2.4.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.3.1997. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo P., s katero je bilo odločeno, da je zahtevek D.P. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) za spremembo priimka mladoletne hčere J.Č. v priimek P.Č. umesten. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je imel center za socialno delo pravno podlago za izdajo prvostopne odločbe v določilih 114. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, Uradni list RS, št. 13/94 in 82/94, ZZZDR) in 4. odstavka 7. člena Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74, 28/74, 38/86, 2/87, 5/90, Uradni list RS, št. 5/91 - 29/95, ZOI). Ker tožnik ne izpodbija mnenja strokovne komisije z dne 11.7.1996, po katerem se želji mladoletne hčere J. po pripadnosti in identifikaciji z materjo lahko ugodi brez dodatne čustvene obremenitve, tako da deklica poleg priimka Č. pridobi še materin priimek P., so splošni tožbeni očitki, da ni razlogov za spremembo priimka, neutemeljeni. Po presoji sodišča je imel center za socialno delo prav v mnenju strokovne komisije in ob upoštevanju želje, ki jo je izrazila mladoletna J. sama, zadostno podlago za ugotovitev, da je sprememba priimka, ki jo je predlagala mati, umestna.
Tožnik v pritožbi navaja, da je center za socialno delo odločil o nečem, za kar v času odločanja ni bilo razlogov in potrebe. Pravna podlaga, navedena "na strani 2" je zato napačno uporabljena. Ker ne gre za spremembo osebnega imena, je uporaba 4. odstavka 7. člena ZOI zmotna. Predlagateljica s sodbo ni pridobila njegovega soglasja.
Predlaga, da vrhovno sodišče odločbo centra za socialno delo kot nezakonito odpravi.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Prizadeta stranka D.P.G. v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik nikoli ni navedel razlogov, zaradi katerih nasprotuje spremembi priimka.
Pritožba ni utemeljena.
Mladoletni osebi se na podlagi določbe 2. odstavka 7. člena ZOI spremeni osebno ime na zahtevo staršev ali posvojitelja. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena mladoletni osebi roditelj, pri katerem mladoletna oseba živi oziroma kateremu je bila dodeljena, če s tem soglaša drugi roditelj. Če pa drugi roditelj ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletni osebi, odloči v skladu z določbo 4. odstavka 7. člena ZOI o sporu med roditeljema organ, pristojen za socialno skrbstvo. To je center za socialno delo, ki je tudi sicer po določbi 4. odstavka 114. člena ZZZDR pristojen odločiti, če se roditelja, ki živita ločeno, ne moreta sporazumeti glede odločitev, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj.
V tem primeru, ko oče mladoletne J.Č. (tožnik) s strani matere predlagano spremembo priimka v priimek P.Č. ne soglaša, kar ponovno poudarja tudi v pritožbi, je bil glede na navedeno pravno podlago, ki jo pravilno povzema sodišče prve stopnje, center za socialno delo pristojen, da o zadevi odloči. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da za odločanje centra za socialno delo ni bilo potrebe. Prizadeta stranka D.P. z odločbo centra za socialno delo res ni pridobila tožnikovega soglasja, pač pa bo ta odločba nadomestila tožnikovo soglasje v postopku pri organu za notranje zadeve.
Glede na določbo 1. odstavka 2. člena ZOI, ki določa, da je osebno ime sestavljeno iz imena in priimka, tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor, da v tem primeru ne gre za spremembo osebnega imena, zaradi česar naj bi bila uporaba določbe 4. odstavka 7. člena ZOI zmotna.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.