Jedro

Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku, z učinki pravnomočne sodbe. Ker mora sodnik že ob sklepanju sodne poravnave paziti, da ta ne bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali, saj v tem primeru sodne poravnave ne sme dovoliti, je sodna praksa enotna, da je morebitno takšno kršitev možno uveljavljati le z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom, so pravno zmotni pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti presoje sodišča prve stopnje, ko to ni upoštevalo materialnopravnih določb OZ, ki se nanašajo na delno ničnost pogodbe.

Izrek

Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za delitev nepremičnine ID znak ...-661-2, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ... in katere solastnika sta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak do 1/2. 2. Predlagatelj je v pritožbi uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje v zvezi z ukvarjanjem z določilom 69. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), pravilno ugotovilo, da se je predlagatelj odrekel pravici do delitve s sodno poravnavo, ki je sodna odločba s procesnim učinkom pravnomočnosti, vendar pa je spregledalo določilo 88. člena OZ, ki določa možnost ničnosti tudi le dela pogodbe. Tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj zanj ni bilo nobene ovire, da ne bi ugotovilo ničnosti določila sodne poravnave, ki se nanaša na tisti del, ki predlagatelju že od leta 2010 prepoveduje predlagati delitev. Sicer pa je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve zmotno povzelo, da sodna poravnava določa pogoja nezmožnosti odplačevanja posojila in ogroženost preživljanja kumulativno, namesto prav alternativno. Sodišče prve stopnje je v zvezi z zaključkom, da predlagateljevo preživljanje ni ogroženo, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Že iz tega, kar izhaja iz razlogov sodišča v sklepu z dne 13. 9. 2022, s katerim je bilo odločeno o predlagateljevem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je mogoč sklep, da je predlagateljevo preživljanje ogroženo in je tako njegov predlog za delitev dopusten. Predlagatelju ni mogoče šteti v škodo, če kljub skromnemu dohodku uspe še kaj privarčevati in da je imel na svojem bančnem računu občasno več kot 1.500,00 EUR. Ugotovitve o tem, da bi naj predlagatelj večino časa preživljal z A. A. ter da bi naj večino časa preživel v Bosni in se ukvarjal s preprodajo, temeljijo na trditvah nasprotne udeleženke, ki pa jih ta ni z ničemer dokazala. Ker jim je sodišče prve stopnje nekritično sledilo, je dejansko stanje tudi v tem delu zmotno ugotovljeno.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v točkah 6 in 7 obrazložitve pojasnilo, zakaj je kljub dejstvu, da noben udeleženec ni zatrjeval ničnosti sklenjene sodne poravnave, ki sta jo sklenila v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Celju 31. 3. 2010 (in v okviru katere se je predlagatelj med drugim tudi zavezal, da ne bo predlagal delitve predmetne nepremičnine, razen v primeru, če bo zašel v stisko, zaradi katere ne bi več mogel odplačevati posojila za stanovanje oziroma bi bilo ogroženo njegovo siceršnje preživljanje - kot je to ugotovilo sodišče v točki 5 obrazložitve1), to, glede na določbo drugega odstavka 69. člena SPZ2, presojalo in zaključilo, da okoliščine iz te določbe v predmetnem postopku niso podane.

6. Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku, z učinki pravnomočne sodbe. Ker mora sodnik že ob sklepanju sodne poravnave paziti, da ta ne bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali, saj v tem primeru sodne poravnave ne sme dovoliti (3. člen in peti odstavek 306. člena ZPP), je sodna praksa enotna3, da je morebitno takšno kršitev možno uveljavljati le z zahtevo za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom, kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Ker se takšni razlogi nanašajo na sodno poravnavo kot takšno, pa so pravno zmotni pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti presoje sodišča prve stopnje, ko to ni upoštevalo materialnopravnih določb Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na delno ničnost pogodbe.

7. Sodišče prve stopnje je dokazne zaključke o tem, da predlagateljevo preživljanje ni ogroženo, sprejelo na podlagi izpovedb samega predlagatelja in izpiska prometa in stanja na predlagateljem TRR v obdobju od 18. 6. 2020 do 11. 3. 2023. Na podlagi izpovedbe samega predlagatelja o nepremičnem premoženju, ki ga ima v Republiki Sloveniji in v Bosni ter njegovem koriščenju le-tega, ugotovljenih prilivov (med njimi tudi pokojnine) in odlivov (med njimi tudi dvigov gotovin in plačil anuitet za stanovanje) na predlagateljevem bančnem računu, neprepričljivosti predlagateljevih pojasnil glede ugotovljenih večjih dvigov gotovine s TRR v tem obdobju ter na podlagi predlagateljeve izpovedbe, da kar nekaj časa preživi tudi v Bosni, kjer je življenje cenejše in kjer mu kuha, pere in ga vzdržuje sestra, ter da nekaj dni v mesecu preživi tudi s svojo prijateljico A. A., je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da glede na ugotovljene dohodke predlagatelja, nepremično in premično (osebni avtomobil) premoženje predlagatelja in življenjski slog predlagatelja, kot ga je opisal sam predlagatelj, preživljanje predlagatelja ni ogroženo. Življenjske logičnosti in prepričljivosti takšnih zaključkov sodišča prve stopnje predlagatelj s pritožbenim sklicevanjem na razlogovanje sodišča ob odločanju o predlagateljevem predlogu za taksno oprostitev, v katerem je sodišče presojalo premoženje predlagatelja glede na merila, kot jih zgolj v zvezi z odločanjem o predlogih za oprostitve plačila sodnih taks določata ZBPP in ZSVarPre in pri katerem tudi ni bilo upoštevano nepremično premoženje predlagatelja v Bosni ter z zatrjevanjem o nedokazanosti trditev nasprotne udeleženke, ne more omajati. Pritožbeni očitki o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju se tako izkažejo kot neutemeljeni.

8. Ob ugotovitvi, da pogoji, ki sta jih udeleženca dogovorila v sodni poravnavi za dopustnost predlagateljeve vložitve predloga za delitev predmetne nepremičnine niso izpolnjeni, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlagateljev takšen predlog.

9. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

1 Na izpolnjenost teh pogojev iz sodne poravnave pa se je v vloženem predlogu skliceval tudi predlagatelj in jih z zatrjevanimi dejstvi tudi utemeljeval. 2 Ta določa, da je pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, ničen. 3 Primerjaj VS RS v II Ips 89/2020, II Ips 40/2010, II Ips 378/2011, II Ips 268/2011.