Jedro

Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.

Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo vloženo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo v plačilo sodno takso v višini 90,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilca zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zaradi kršitve materialnih določb tega zakona po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi, podredno pa razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom z dne 4. 1. 2022 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, ker je prekoračil s prometnim znakom dovoljeno hitrost v naselju ... za najmanj 10 do vključno 20 km/h, saj je dne 4. 1. 2022 on 12:28 uri v naselju vozil s hitrostjo najmanj 61 km/h in s tem prekoračil dovoljeno hitrost za najmanj 11 km/h. 5. Storilec je v ZSV zatrjeval, da je vozil v koloni treh vozil na sredini te kolone ter da bi lahko zato bilo katerokoli vozilo zajeto v meritev. V zvezi s temi trditvami je kot dokaz predlagal (tudi) rekonstrukcijo dogodka oziroma ogled kraja meritve skupaj s postavitvijo izvedenca cestnoprometne stroke ter postavitev izvedenca ustrezne stroke za merilnike hitrosti, saj se mu je pojavil dvom, ali je policist pred uporabo merilnika res izvedel ničelni test ter justiranje in ali je bil merilnik pravilno nastavljen, saj bi že razlika + ali – 1 km lahko v konkretnem primeru pomenila nižjo sankcijo.

6. Sodišče prve stopnje je zaključek o izpolnitvi objektivnih znakov očitanega prekrška vezalo na pričanje policistov, ki sta izvajala meritve ter na zapisnik o merjenju hitrosti in potrdilo o skladnosti za uporabljeni laserski merilnik, na podlagi katerega je ugotovilo, da je pred opravljanjem meritev bil opravljen test justiranja ter ničelni test ter da je bila storilcu v očitanih okoliščinah izmerjena hitrost najmanj 61 km/h. Zgoraj povzete dokazne predloge storilca je zavrnilo z obrazložitvijo, da so bila v postopku prekrškovnega organa vsa odločilna dejstva na podlagi zbranih dokazov zanesljivo in celovito ugotovljena, saj temeljijo na uporabi ustreznih tehničnih sredstev s strani strokovno usposobljenega policista in tako ni potrebno izvajati dokazov z izvedencem. Iz potrdila o skladnosti za uporabljeni laserski merilnik z dne 10. 11. 2021 izhaja, da je veljalo do dne 30. 11. 2022 in je tako bilo veljavno v času meritve, dne 4. 1. 2022. Glede na take razloge pritožba utemeljeno opozarja, da iz argumentacije zavrnitve dokaznega predloga storilca za postavitev izvedenca ustrezne stroke ni razvidno, postavitev katerega izvedenca je s temi razlogi sodišče prve stopnje zavrnilo. Pri tem je glede na nadaljnje sklicevanje sodišča prve stopnje na potrdilo o skladnosti z dne 10. 11. 2021 sklepati, da se ta zavrnitev nanaša le na izvedenca ustrezne stroke za merilnike hitrosti, medtem ko razlogov, zakaj ni postavilo izvedenca cestnoprometne stroke, v izpodbijani sodbi ni zaslediti. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni niti izvedlo niti zavrnilo dokaz v zvezi z rekonstrukcijo dogodka oziroma ogledom kraja meritve.

7. Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016).

Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev o utemeljenosti ZSV zagovornice storilca, vendar pred tem skrbno preučiti podane storilčeve dokazne predloge v zvezi s postavitvijo dveh izvedencev ter rekonstrukcijo dogodka in ogledom kraja meritve. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen, saj mora pri odločitvi o izvedbi oziroma neizvedbi s strani obrambe predlaganih dokazov skrbno tehtati tudi storilčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnem postopku, katere zagotovitev zagotavlja pošten postopek. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec odgovoren za prekršek.

10. O stroških, priglašenih v pritožbi, bo odločilo sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 145. člena ZP-1.