Jedro

Investitor je dolžan plačati preostali del komunalnega prispevka, če bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil komunalno opremo iz 3. točke 2. odstavka istega člena, to je opremo, ki jo bo sam zagotovil. V skladu s 5. točko 3. odstavka 78. člena ZPNačrt je komunalni prispevek iz 4. odstavka tega člena, ki ga mora investitor še plačati, sestavni del pogodbe o opremljanju. Način izračuna in predpis, po katerem bo ta opravljen, nista predvidena kot sestavini pogodbe, saj ZPNačrt sam določa, katere predpise je treba uporabiti pri izračunu in ne dopušča, da se stranki dogovorita o uporabi drugih predpisov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila komunalni prispevek v višini 10.898,59 EUR za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 503/21 k.o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da so bile podlaga za odmero določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Škofja Loka (Uradni list RS, št. 34/08; v nadaljevanju Odlok), po katerem navedeno zemljišče sodi v prvo območje. Upravni organ ugotavlja, da je bila za območje prostorske enote, v katero sodi tudi investitorjevo zemljišče, na podlagi pogodbe o komunalnem opremljanju št. 35008-519/2005 z dne 25. 5. 2007 (v nadaljevanju pogodba) zgrajena komunalna infrastruktura, ki jo je v skladu z navedeno pogodbo sofinancirala tudi Občina Škofja Loka. Zgrajena komunalna infrastruktura bo priključena na javno komunalno infrastrukturo. Glede na navedeno pogodbo je v izračunu komunalnega prispevka, ki je sestavni del te odločbe, upoštevana obstoječa primarna komunalna infrastruktura, torej tista, za katero je investitor dolžan plačati komunalni prispevek, medtem ko te obveznosti za sekundarni del komunalne opreme ni. Iz izračuna je tako razvidno, da je bil tožniku na nivoju primarne komunalne opreme zaračunan komunalni prispevek za ceste, javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo, plin in površine za ravnanje z odpadki.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, med drugim tudi njegove navedbe, da pri odmeri komunalnega prispevka niso bile upoštevane določbe pogodbe. Poudarja, da je bila na podlagi VII. točke pogodbe v izračunu upoštevana le obstoječa primarna komunalna infrastruktura, za katero je tožnik dolžan plačati komunalni prispevek, ne pa tudi sekundarno oz. distribucijsko omrežje, ki predstavlja omrežje, ki ga je na podlagi pogodbe zgradil tožnikov pravni prednik A.A. V skladu z navedeno točko pogodbe se zato šteje, da je investitor s tem v celoti poravnal stroške opremljanja s to vrsto komunalne opreme. Prav tako se pritožbeni organ ne strinja s tožnikovim stališčem, da bi moral biti komunalni prispevek odmerjen po Odloku o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 72/05; v nadaljevanju Odlok/05), kot je to navedeno v pogodbi. Določbe 78. člena ZPNačrt namreč zahtevajo opredelitev obsega dolgovanega komunalnega prispevka v smislu vrste obstoječe komunalne infrastrukture, ki bo obremenjena s priključitvijo investitorjeve komunalne opreme, ne zahteva pa, da se določi način, po katerem bo dolgovani prispevek obračunan. ZPNačrt zato ne daje podlage, da bi se stranki dogovorili za način obračuna na podlagi predpisa, ki v času izračuna komunalnega prispevka ne velja več. Osnovni namen pogodbe o opremljanju je namreč dogovor o tem, katero komunalno opremo bo zgradil investitor, za katero opremo je oproščen plačila komunalnega prispevka in za katero komunalno opremo dolžnost plačila še obstoji, ne pa fiksacija predpisa, po katerem se bo obračunal preostali del komunalnega prispevka. ZPNačrt v 11. odstavku 79. člena tudi jasno določa podlago za odmero, to pa je sprejeti program opremljanja vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine. Drugačna razlaga bi pomenila tudi neenako obravnavanje investitorjev – tistih, ki so sklenili pogodbo o opremljanju in ostalih, čeprav se jim komunalni prispevek odmerja v istem času in za isto komunalno infrastrukturo, čeprav za različno obravnavo v ZPNačrt ni podlage. Ker je veljavni odlok stopil v veljavo 22. 5. 2008, tožnik pa je vlogo za odmero komunalnega prispevka vložil 17. 12. 2008, to je po prenehanju veljavnosti Odloka/05, se je prvostopenjski organ pravilno oprl na določbe odloka, veljavnega v času vložitve vloge.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja, da je bila komunalna infrastruktura na območju načrtovane gradnje zgrajena na podlagi pogodbe in da je tožnik pravni naslednik ene od komunalno opremljenih gradbenih parcel znotraj območja ... Toženka bi morala upoštevati, da je investitor na ta način plačal komunalni prispevek za komunalno opremo, ki jo je sam zgradil, saj taka volja pogodbenih strank izhaja tudi iz VII. točke sklenjene pogodbe, iz katere je razvidno, da bo moral investitor za obremenjevanje obstoječe komunalne infrastrukture pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja poravnati komunalni prispevek, ki ga na podlagi Odloka/05 odmeri Občina Škofja Loka. Pogodbeni stranki sta se s tem dogovorili, da se ta del izračuna po kriterijih odloka, veljavnega ob podpisu pogodbe. Ker gre za dvostransko obvezujočo pogodbo, je ob upoštevanju načela enakopravnosti udeležencev in ekvivalentnosti dajatev edino dopustna razlaga, da se za obe stranki uporabijo merila in kriteriji za odmero komunalnega prispevka, ki so veljali tudi za njegovo izgradnjo in opremljanje. Poudarja, da je pravni položaj investitorja, ki je del komunalnega prispevka plačal z izgradnjo komunalne infrastrukture, ob izdaji gradbenega dovoljenja drugačen od pravnega položaja tistih investitorjev, ki do izdaje gradbenega dovoljenja niso prispevali ničesar. Ker je bil namen pogodbe v skladu z 78. členom ZPNačrt prav fiksiranje načina obračuna, je odmerjanje po kateremkoli drugem aktu nedopustno. Nadalje meni, da iz odločbe in obračuna ni razvidno, da naj bi bila tožniku zaračunana samo primarni in magistralni del komunalne opreme. V zaključku še navaja, da toženka pri višini prispevka ni upoštevala, da se vseh 14 novonastalih hiš priključi na cesto parc. št. 503/5 k.o. ..., ki je še vedno v zasebni lasti investitorja A.A., ta pa potem na obstoječo cesto. Prav tako se iz enega vodovoda, plinovoda, ki je še vedno v zasebni lasti, vsi novograditelji (tudi tožnik) priključujejo na javni plinovod, vodovod. Skupni komunalni prispevek, ki ga je treba še plačati, bi bilo zato treba razdeliti na 14 enakih delov. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi za odločitev, ki sta jih v svojih odločbah navedla upravna organa obeh stopenj in se sklicuje nanje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1). Upravni organ druge stopnje je pri tem prepričljivo in z razumnimi razlogi zavrnil tožnikovo stališče, ki ga ponavlja tudi v tožbi, in sicer, da bi moral biti pri odmeri komunalnega prispevka upoštevan Odlok/05, ki sta ga tožnikov pravni prednik in Občina Škofja Loka navedli v točki VII. pogodbe in na podlagi katerega naj bi občina odmerila komunalni prispevek pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za obremenjevanje obstoječe komunalne infrastrukture. V zvezi s tem sodišče še dodaja: Stališče, ki ga je glede uporabe Odloka/05 zavzel pritožbeni organ, je v skladu s stališčem tega sodišča, ki ga je o istem vprašanju (v zvezi z razlago VII. točke pogodbe o opremljanju z dne 25. 5. 2007 in uporabo Odloka/05) zavzelo že v dveh prejšnjih sodbah opr. št. U 2282/2008 in I U 57/2010, in sicer da konkretizacija odloka v VII. točki pogodbe z navedbo številke Uradnega lista njegove objave ni v določitvi predpisa, po katerem se bo komunalni prispevek odmeril v prihodnosti ne glede na njegove morebitne kasnejše spremembe. Investitor je namreč v skladu s 4. odstavkom 78. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in naslednji) dolžan plačati preostali del komunalnega prispevka, če bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil komunalno opremo iz 3. točke 2. odstavka istega člena, to je opremo, ki jo bo sam zagotovil. V skladu s 5. točko 3. odstavka 78. člena ZPNačrt je komunalni prispevek iz 4. odstavka tega člena, ki ga mora investitor še plačati, sestavni del pogodbe o opremljanju.

Na podlagi navedenih zakonskih določb morata torej investitor in občina v pogodbi o opremljanju opredeliti investitorjevo dolžnost plačila komunalnega prispevka v primeru, če bo s komunalno opremo, ki jo bo sam zgradil, obremenil že zgrajeno komunalno opremo, s tem ko bo nanjo priključil „svojo“. Način izračuna in predpis, po katerem bo ta opravljen, nista predvidena kot sestavini pogodbe, kar je razumljivo, saj ZPNačrt sam določa, katere predpise je treba uporabiti pri izračunu (82. člen ZPNačrt, 1. odstavek 104. člena ZPNačrt) in ne dopušča, da se stranki dogovorita o uporabi drugih predpisov. Določbe ZPNačrt zato ne dajejo podlage za to, da bi se stranki za čas v prihodnosti dogovorili za način obračuna komunalnega prispevka na podlagi izbranega predpisa, v konkretnem primeru odloka, ki v času izračuna komunalnega prispevka v obravnavani zadevi celo ni več veljal. Zato se toženka niti v primeru, če bi pri strankah pogodbe dejansko obstajal namen, da se ta predpis uporabi, na tako določbo pogodbe pri izračunu ne bi smela opreti zaradi izrecnega nasprotja z omenjenimi določbami ZPNačrt. Da je tožbeno stališče o tem, da je namen pogodbe iz 78. člena ZPNačrt v „fiksiranju“ načina obračuna dolgovanega komunalnega prispevka, napačno, pa kaže tudi nadaljnja razlaga 5. v povezavi s 7. točko 3. odstavka 78. člena ZPNačrt. Kot rečeno, mora pogodba v skladu s 5. točko tega člena vsebovati del komunalnega prispevka iz 4. odstavka istega člena, ki ga mora investitor še plačati. Po 7. točki pa mora pogodba vsebovati tudi zagotovilo, da bo občina izdala investitorju potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka na podlagi bančne garancije v višini dela komunalnega prispevka iz 5. točke tega odstavka in vrednosti popisa del na podlagi projektne dokumentacije iz 6. točke tega odstavka.

Predložitev bančne garancije v višini, v kateri je upoštevana tudi višina dolgovanega komunalnega prispevka iz 5. točke 3. odstavka 78. člena ZPNačrt, pa ni mogoča, ne da bi bila znana njegova višina. V obravnavanem primeru, ko je bila ta določena z odmerno odločbo, izdano v upravnem postopku, začetem na tožnikovo zahtevo, v katerem je organ v skladu s 1. odstavkom 6. člena ZUP dolžan odločati po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil in ne v skladu z določbami dvostranske pogodbe, je zahteva po uporabi v pogodbi določenega predpisa pri izračunu dolgovanega komunalnega prispevka, neutemeljena.

Res je, da pri plačilu komunalnega prispevka položaj investitorja, ki je sam zgradil del komunalne infrastrukture, ni enak položaju investitorja, ki tega ni storil. Prvi bo namreč dolžan plačati le še komunalni prispevek za že zgrajeno komunalno opremo v občini, na katero bo priključil komunalno opremo, ki jo bo zagotovil sam (4. odstavek 78. člena ZPNačrt), kar je bilo v obravnavanem primeru tudi upoštevano, saj tožniku ni bil odmerjen komunalni prispevek za t.i. sekundarno komunalno infrastrukturo, kar je zelo jasno navedel tudi pritožbeni organ. Investitorji, ki v samo izgradnjo niso prispevali ničesar, pa bodo morali plačati komunalni prispevek tudi za to opremo.

Glede na navedeno je očitno neutemeljena tožbena navedba, da v zadevi ni bilo upoštevano, da ni dolžan plačati komunalnega prispevka za tisti del opreme, ki jo je njegov pravni prednik sam zgradil na podlagi pogodbe o opremljanju. Zakaj ne drži trditev, da iz izpodbijane odločbe in izračuna kot njenega sestavnega dela ni razvidno, da je bil tožniku zaračunan le primarni del komunalne opreme, pa je odgovoril že pritožbeni organ.

V skladu z določbo 3. odstavka 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele to možnost v postopku pred izdajo akta. Sodišče zato ne more upoštevati tožbenih navedb, da se vseh 14 novonastalih hiš priključi na cesto parc. št. 503/5 k.o. ..., last A.A., ta pa potem kot ena na obstoječo cesto in bi se zaradi tega moral skupni komunalni prispevek razdeliti na 14 enakih delov (enako zatrjuje glede vodovoda, plinovoda ipd.). Po vpogledu v upravne spise sodišče namreč ugotavlja, da tožnica teh dejstev v upravnem postopku ni zatrjevala in ni zahtevala presoje njihovega vpliva na odmerjeni komunalni prispevek.