Jedro

Zakonita zastopnica tožnice je solastnica 1/2 stanovanjske hiše, tožnica in njena zakonita zastopnica v njej ne prebivata, niti v njej ne prebiva nihče drug. Z navedeno nepremičnino solastnica lahko razpolaga do 1/2. Tožena stranka se je pri presoji vrednosti nepremičnin pravilno oprla na podatke cenilnega poročila, ki jih je za navedeno nepremičnino predložila sama prosilka, iz katerih izhaja, vrednost navedenih nepremičnin.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. V obrazložitvi povzema podatke v listinah, ki jih je predložila tožeča stranka in ki jih je tožena stranka sama pridobila na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08). V skladu z določili 10., 11., 12., 13. in 14. člena ZBPP v povezavi s 23. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji), ki jih v svoji obrazložitvi povzema, tožena stranka ugotavlja, da je na podlagi navedb v prošnji in po vpogledu v bazo GURS ugotovila, da je zakonita zastopnica prosilke do 1/2 lastnica nepremičnin parc. št. 237/12 in 237/2, obe k.o. ... (številka stavbe: 904), v kateri prosilka oziroma njeni družinski člani ne živijo, kar upoštevaje 23. člen ZSV pomeni, da gre za premoženje, ki ga je potrebno presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Zato je tožena stranka pri GURS pridobila mnenje o posplošeni tržni vrednosti navedenih nepremičnin (vključujoč stavbo), iz katerega izhaja, da le-ta znaša 71.169,63 EUR oziroma vrednost polovičnega lastniškega deleža tako znaša 35.584,81 EUR, medtem ko iz cenilnega poročila, ki ga je predložila sama prosilka izhaja, da vrednost navedenih nepremičnin znaša 57.318,00 EUR oziroma polovični delež 28.659,00 EUR. Ker gre pri podatkih GURS le za posplošeno tržno vrednost predmetnih nepremičnin, je tožena stranka sledila cenilnemu poročilu z dne 10. 4. 2010 in njegovi dopolnitvi z dne 10. 6. 2010, ki ju je predložila prosilka, ker se nanašajo na konkretno nepremičnino in ne gre le za podatek o posplošeni tržni vrednosti le-te, za kar gre pri podatkih GURS. Tožena stranka je glede na navedeno ugotovila, da prosilka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči upoštevaje določila 14. člena ZBPP v povezavi s 23. členom ZSV, saj ima njena zakonita zastopnica v lasti do 1/2 nepremičnine, katere vrednost presega premoženjski cenzus iz 12. odstavka 23. člena ZSV, to je 60 zneskov minimalnega dohodka oziroma 13.771,00 EUR, saj po vpogledu podatkov zemljiške knjige tožena stranka ugotavlja, da delež zakonite zastopnice predmetne nepremičnine ni obremenjen s hipotekami niti z drugimi pravicami, zaradi katerih bi bilo omejeno njeno razpolaganje z nepremičnino. Nadalje na podlagi podatkov iz baze GURS še ugotavlja, da je zakonita zastopnica prosilke tudi do 1/4 lastnica nepremičnin parc. št. 862, parc. št. 2887, parc. št. 1029, parc. št. 1035/2, vse k.o. ... in do 1/8 lastnica nepremičnine parc. št. 237/4 k.o. ..., kar vse v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča (travnike in njive), zato se na podlagi 2. alineje 23. člena ZSV pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva kot premoženje, ki daje dohodek (katastrski dohodek) pri dohodku prosilca. Ker je že na podlagi ugotovljenih dejstev tožena stranka ugotovila, da prosilka iz naslova lastništva nepremičnin presega premoženjski cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka ni dodatno ugotavljala dohodkov prosilkine družine niti se ni spuščala v presojo ostalega premoženja prosilke oziroma njenih družinskih članov, kot so vrednostni papirji ali osebni avtomobil. Ker je v konkretnem primeru presežen premoženjski cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka prošnjo zavrnila kot neutemeljeno, saj je hkrati ugotovila, da niso izpolnjeni niti zakonski pogoji iz 22. člena ZBPP za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, ker prosilka ni izkazala družinskih razmer, zdravstvenega stanja ali izrednih finančnih obveznosti, ki bi jo bremenile niti drugih razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati ali se je zaradi njih znašla v položaju materialne ogroženosti.

V tožbi tožnica navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja glede ugotovitev, ki se nanašajo na solastništvo nepremičnine parc. št. 237/12 in 237/2, obe k.o. ..., katerih solastnica do ene polovice nepremičnine je zakonita zastopnica tožnice in ki presega premoženjski cenzus. Poudarja, da tožena stranka ni upoštevala dejstva, da gre za enodružinsko hišo (garaža, kuhinjska niša, dnevna soba, sanitarije, otroška soba in spalnica), za katero ni določeno, katera polovica je njena, medtem ko so na drugi polovici, ki je v lasti bivšega moža, plombe. Glede na to je ne more prodati, saj je to zanjo logično, ker meni, da nihče ne bo kupil polovice hiše s toliko plombami. Poudarja, da nima od nepremičnine nobenih koristi, saj z njo ne more živeti oziroma se preživljati, poleg tega pa bo morala zanjo plačevati še davek. Dodatno navaja, da v hiši ni elektrike niti vode in da se boji, da bosta zaradi hiše ostali skupaj s hčerko še brez socialne pomoči, ki je njun edini vir preživljanja. Dodatno še navaja, da želi z brezplačno pravno pomočjo pridobiti pravno pomoč odvetnika, ki bi poskušal rešiti zadevo, ki traja že nerazumno dolgo.

Tožena stranka je v danem roku sodišču predložila predmetni upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri odločitvi v izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 14. člena ZBPP v povezavi s 23. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92 in nadaljnji). Po določbi 1. odstavka 23. člena ZSV se ne glede na druge določbe tega zakona pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je v času odločanja tožene stranke 13.771,00 EUR, pri čemer se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje (1. alinea 2. odstavka 23. člena ZSV), premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka (2. alinea 2. odstavka 23. člena ZSV), predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe (3. alinea) in osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (4. alinea). ZBPP v 14. členu določa, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporablja tudi določba 23. člena ZSV.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je zakonita zastopnica tožnice solastnica 1/2 stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 237/2 (številka stavbe: 904) in parc. št. 237/12, ki v naravi predstavlja dvorišče, obe k.o. ..., medtem ko tožnica in njena zakonita zastopnica v navedeni stanovanjski hiši ne prebivata, niti v njej ne prebiva nihče drug. Pravilno je stališče tožene stranke, da z navedeno nepremičnino imenovana solastnica lahko razpolaga do 1/2. Podlaga za to je določba 3. odstavka 66. člena Stvarno-pravnega zakonika (SPZ), ki določa, da solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. To pomeni, da zakonita zastopnica tožnice v razpolaganju s svojo pravico ni omejena ob upoštevanju določbe 3. odstavka 66. člena SPZ. Zato tožbene navedbe, da gre za enodružinsko hišo in da je zakonita zastopnica tožnice solastnica do 1/2 nepremičnine, medtem ko so na drugi polovici plombe ter da ne prinaša nobenih koristi tožnici in njeni zakoniti zastopnici, ki v njej niti ne moreta živeti, ker je brez elektrike in vode, ne morejo vplivati na pravilno stališče tožene stranke, izraženo v izpodbijani odločbi. Tožena stranka se je po presoji sodišča pravilno oprla na podatke cenilnega poročila z dne 10. 4. 2010 ter njegove dopolnitve z dne 10. 6. 2010, ki jih je za navedeno nepremičnino predložila sama prosilka, iz katerih izhaja, da znaša vrednost navedenih nepremičnin 57.318,00 EUR oziroma polovica 28.659,00 EUR. Zato je tožena stranka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila tudi določbo 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP, ker ugotovljena vrednost glede na solastniški delež zakonite zastopnice tožnice presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 EUR).

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji).