Jedro

Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.

Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne ugovor nasprotnega udeleženca proti sklepu o priznanju zamudne sodbe Deželnega sodišča v Frankfurtu, opr. št. 2-12 0 446/97 z dne 3.2.1999. Nasprotni udeleženec mora povrniti predlagatelju stroške postopka v znesku 171.887,00 SIT, v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej ugodilo predlogu predlagatelja in priznalo pravno veljavnost zamudne sodbe Deželnega sodišča v Frankfurtu, opr. št. 2-12 0 446/97 z dne 3.2.1999, po kateri je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju plačati znesek 126.972,96 DEM s 4% obrestmi od 9.2.1999 dalje. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji iz določb 94. do 107. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP). Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, sklep o priznanju razveljavilo ter predlog zavrnilo.

Zoper ta sklep je predlagatelj vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe določb ZMZPP. V pritožbi trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 96. člena ZMZPP. Predlagatelj je predložil vse listine iz 95. člena navedenega zakona. Uradna zaznamka na zamudni sodbi potrjujeta tako prejem zamudne sodbe, kakor njeno pravnomočnost, saj sta v skladu z 213. paragrafom nemškega procesnega predpisa (Zivilprozessordnung, v nadaljevanju ZPO). Iz odgovora na tožbo toženca (nasprotnega udeleženca) pa je treba sklepati, da se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Ker tudi ni drugih razlogov za zavrnitev priznanja iz 97. do 100. člena ZMZPP, in ob izpolnitvi pogoja vzajemnosti, bi Okrožno sodišče na Ptuju moralo ugovor nasprotnega udeleženca zavrniti in potrditi sklep o priznanju. Zato predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor nasprotnega udeleženca zavrne in sklep o priznanju vzdrži v veljavi, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo predlagateljeve stroške postopka v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

V prvem odstavku 96. člena ZMZPP je določeno, da sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme. Slovenska država izhaja iz zaupanja v tuje sodne organe in zato dovoljuje v postopku priznanja le omejen preizkus njihovih odločb (controle limit‚).

Nasprotni udeleženec je v ugovoru zoper sklep o priznanju navajal: - da mu je bila vročena samo tožba, - da je nanjo odgovoril, - da ni prejel vabila za glavno obravnavo niti zamudne sodbe, - da sodba ni pravnomočna, ker predlagatelj ni predložil potrdila o pravnomočnosti zamudne sodbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec s prvo in drugo trditvijo sam potrdil, da je sodeloval v postopku, saj je navedel, da je tožbo prejel, in da je nanjo tudi odgovoril (odgovor na tožbo je predložil kot dokaz). Da vabila za glavno obravnavo ni prejel, je jasno, ker je nemško sodišče odločilo v predhodnem pisnem postopku (276. paragraf in tretji dostavek 331. paragrafa ZPO).

Utemeljenost tretje in četrte trditve (ugovora) pa bi po presoji pritožbenega sodišča moral dokazati sam.

Pritožbeno sodišče zato soglaša s predlagateljem, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 96. člen ZMZPP, ko je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so po tem členu lahko ovira za priznanje, prevalilo na predlagatelja. Nasprotni udeleženec bi moral dokazati napako v uradnem zaznamku na zamudni sodbi, iz katerega izhaja, da je sodbo prejel. Uradni zaznamek je namreč opremeljen s podpisom uradne osebe in pečatom sodišča. Če bi bil s sodbo res seznanjen šele v priznalnem postopku, pa bi moral dokazati vsaj to, da je potem pred nemškim sodiščem ugovarjal navedeno napako (npr. zahteval vročitev sodbe ali dokaz o vročitvi - 213.a paragraf ZPO). Ničesar od tega ni ne zatrjeval ne dokazal. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi). Nemško pravo pozna pojem pravnomočnosti (s podobno vsebino kot slovensko pravo - primerjaj 322. in 705. paragraf ZPO). Predlagatelj je predložil odpravek sodbe, ki je podlaga za izvršbo (vollstreckbare Ausfertigung - 724. paragraf ZPO). Odpravek ima na drugi strani uradni zaznamek (s podpisom uradne osebe sodišča in pečatom sodišča), da je sodba pravnomočna. Za izpolnitev pogoja iz prvega odstavka 95. člena ZPO to zadošča. Da je tudi ta zaznamek napačen (ne pa, da nima narave potrdila o tem dejstvu), bi moral dokazati nasprotni udeleženec.

Ugovor zoper prvostopni sklep o priznanju tuje sodne odločbe zato ni bil utemeljen in bi ga moralo prvostopenjsko sodišče po ugotovitvi predpostavk za priznanje po določbah 97. do 100. člena ZMZPP in tretjega odstavka 101. člena ZMZPP zavrniti. Ker ni tako ravnalo, je pritožba utemeljena. Vrhovno sodišče je kot pristojno sodišče po 5. odstavku 109. člena ZMZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca. Odločitev temelji na 111. členu ZMZPP v zvezi z 2. točko 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS , št. 30/86).

Izrek o stroških postopka za priznanje temelji na 110. členu ZMZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP ter drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je predlagatelj s pritožbo uspel, mu mora nasprotni udeleženec povrniti stroške tega postopka. Ti so odmerjeni v skladu s predlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov ter veljavno taksno in odvetniško tarifo. Ker je nasprotni udeleženec z ugovorom propadel, mora sam kriti svoje stroške postopka.