Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine ne more biti zemljiškoknjižni lastnik. Razmerja med strankami torej v postopku, kot so ga sprožili predlagatelji, ni bilo mogoče urediti. Koristi od postopka nasprotna udeleženka ni mogla pričakovati. Zato bi bilo nepravično, da bi morala prva nasprotna udeleženka, ki postopka, v katerem so ji nastali stroški, ni sprožila in od njega tudi ni mogla pričakovati nobenih koristi, nositi sama.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da prva nasprotna udeleženka J. J. M. sama nosi svoje stroške postopka.
2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da je prva nasprotna udeleženka ves čas nasprotovala predlogu, ker predlagatelji niso aktivno legitimirani v skladu z ZVEtL, zato je bil njihov predlog tudi zavržen.
3. Pritožba je utemeljena.
4. ZNP vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna kot pravila, ki veljajo v pravdnem postopku in jih vsebuje ZPP. Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni določeno, kdo krije stroške v primeru, ko sodišče o predlogu ne odloči meritorno, ampak predlog zavrže. V konkretnem primeru je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi zavržen, ker predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi določil Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine ne more biti zemljiškoknjižni lastnik. Razmerja med strankami torej v postopku kot so ga sprožili predlagatelji ni bilo mogoče urediti. Koristi od postopka nasprotna udeleženka ni mogla pričakovati, saj zemljiškoknjižni lastniki ne morejo bito predlagatelji postopka po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine. Zato bi bilo nepravično, da bi morala prva nasprotna udeleženka, ki postopka, v katerem so ji nastali stroški, ni sprožila in od njega tudi ni mogla pričakovati nobenih koristi, nositi sama. Skladno z določilom 156. člena ZPP je zato predlagateljica postopka dolžna prvi nasprotni udeleženki povrniti stroške, ki jih je zakrivila, ko je sprožila postopek, za katerega ni bila aktivno legitimirana. Ker se sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določil o stroških postopka z njihovo višino doslej še ni ukvarjalo, je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep vrniti sodišču prve stopnje, da odmeri višino stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).