Jedro

V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče naloži dolžniku, da upniku v zakonskem roku poravna terajtev z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev (2. odst. 44. čl. ZIZ, podkrepilo Višje sodišče), zato mora biti znesek terjatve v t.i. naložitvenem delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine praviloma identičen z zneskom terjatve v t.i. dovolitvenem delu sklepa.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da: "1) Zaradi umika predloga za izvršbo za dne 21.6.2000 plačanih 1,028.173,36 SIT in dne 17.5.2000 plačanih 1,000.000,00 SIT na račun glavnice." Z drugo točko je dolžniku naložilo, naj poravna v predlogu navedeno terjatev, s tretjo točko izreka pa je dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave terjatve upnika: 90.000,00 SIT glavnice, zakonitih zamudnih obresti od zneska 90.000,00 SIT od 31.12.1999 dalje do plačila, od zneska 2,028.173,00 SIT od dne 5.1.2000 do 21.6.2000 in od zneska 1,000.000,00 SIT od dne 22.6.2000 do 17.7.2000, ter stroškov izvršilnega postopka.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da so zaradi nezmožnosti plačila svojega kupca s Hrvaške dolgovani znesek plačali z majhno zamudo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

Sodišče druge stopnje je pri odločanju o ugovoru dolžnika kot o pritožbi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Prva točka izreka izpodbijanega sklepa ("Zaradi umika predloga za izvršbo za dne 21.6.2000 plačanih 1,028.173,36 SIT in dne 17.5.2000 plačanih 1,000.000,00 SIT na račun glavnice.") je nerazumljiva, saj ni jasno, kakšna naj bi bila posledica umika predloga vsled zgoraj navedenih delnih plačil. Zato ima prva točka izreka izpodbijanega sklepa takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v drugi točki izreka naložilo dolžniku, da poravna "v predlogu navedeno" terjatev, medtem ko je v tretji točki dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve upnika, sestoječe iz: 90.000,00 SIT glavnice, zakonitih zamudnih obresti od zneska 90.000,00 SIT od 31.12.1999 dalje do plačila, od zneska 2,028.173,00 SIT od dne 5.1.2000 do 21.6.2000 in od zneska 1,000.000,00 SIT od dne 22.6.2000 do 17.7.2000, ter stroškov izvršilnega postopka. Glede na to, da znaša v predlogu za izvršbo navedena terjatev 2,118.173,36 SIT glavnice s pripadki (list. št. 1 spisa), je iz druge točke izreka izpodbijanega sklepa razbrati, da sodišče nalaga dolžniku, da v osmih dneh poravna terjatev 2,118.173,36 SIT glavnice s pripadki, medtem ko je v tretji točki izreka sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za poplačilo druge, bistveno manjše terjatve. V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče naloži dolžniku, da upniku v zakonskem roku poravna terajtev z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev (2. odst. 44. čl. ZIZ, podkrepilo Višje sodišče), zato mora biti znesek terjatve v t.i. naložitvenem delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v konkretnem primeru - druga točka izreka) praviloma identičen z zneskom terjatve v t.i. dovolitvenem delu sklepa (v konkretnem primeru - tretja točka izreka). Naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima glede odločitve o obstoju in višini upnikove terjatve učinek pravnomočno razsojene stvari, v kolikor ni izpodbit z ugovorom. Zaradi opisanega neskladja med drugo in tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa ni jasno, katero terjatev je dolžnik dolžan poravnati oziroma, katera terjatev se izterjuje, zato tega dela izreka ni mogoče preizkusiti, ker je sam s seboj v nasprotju.

Zaradi zgoraj opisanih bistvenih kršitev določb postopka je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovemu ugovoru ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v izreku.