Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 2995/2009

ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.2995.2009 Civilni oddelek

naročniško razmerje za telefon zavrnitev računa odgovornost operaterja zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev zloraba prek spletnega klicalnika klicni program (avtodeal) dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov
Višje sodišče v Ljubljani
24. junij 2010

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska zaradi zlorabe telefonskega priključka, ki jo je povzročil program avtodialer. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja in ni obvestila uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost. Toženec ni bil seznanjen s splošnimi pogoji, zato ga ti ne zavezujejo.
  • Zagotavljanje varnosti omrežja in obveščanje uporabnikov o zlorabahAli je tožeča stranka zagotovila varnost svojega omrežja v skladu z 102. členom ZEKom in ali je pravilno obvestila uporabnike o možnih zlorabah?
  • Odgovornost ponudnika storitevAli tožeča stranka odgovarja za visoke račune, ki jih je povzročil program avtodialer, ki je deloval preko njenega omrežja?
  • Usklajenost naročniške pogodbe s pravilnikomAli je bila naročniška pogodba tožeče stranke usklajena s Pravilnikom o obveznih sestavinah in drugih elementih splošnih pogojev?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja, kot ji to nalaga 102. člena ZEKom, predvsem pa ni pravilno obvestila svojih uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost, saj je vedela za problem zlorab preko spletnih klicalnikov. Tožeča stranka je ravnala neskrbno, saj je vedela za možnost zlorab preko klicnih programov, vendar ni storila zadostnih ukrepov, da bi takšne zlorabe preprečila, saj takšen program deluje prav preko omrežja tožeče stranke, s katerim tožeča stranka nastopa na trgu kot ponudnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta sami stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah I 352/2006 z dne 4. 12. 2006 razveljavi v 1. in 3. točki izreka, in da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo zneska 343.454,00 SIT (1.433,21 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 13.800,00 SIT (57,58 EUR). Tožeči stranki je prvo sodišče naložilo, da povrne tožencu pravdne stroške v višini 447,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (1) ter predlaga višjemu sodišču, da sodbo razveljavi tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nesporno dejstvo je, da je visoke račune povzročil program avtodialer. Program je bil nameščen s pomočjo terminalske opreme toženca, za delovanje opreme pa je odgovoren toženec. Do toženca je sporni program prišel zaradi uporabe internetnih storitev, ki jih ponuja ponudnik internetnih storitev, in ne tožeča stranka. Tožeča stranka je ponudnik fiksnega telefonskega priključka in nima vpliva na to, če uporabnik fiksne telefonije priključi terminalsko opremo in telefonsko linijo uporablja tudi za prenos podatkov. Za posledice takšnega ravnanja ne more odgovarjati tožeča stranka, ki zagotavlja le priključek v telefonsko omrežje. Splošni pogoji so sestavni del naročniške pogodbe, kjer je določen način obveščanja naročnika o spremembah pogojev, ki so določeni v pogodbi, zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naročniška pogodba ni bila usklajena s pravilnikom. Napačna je tudi ugotovitev, da je imela tožeča stranka celo koristi od zatrjevane zlorabe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje, pri tem pa se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Kopru, Cp 257/2009. 4. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločal sodnik posameznik.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj drugi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so razlogi v sodbi nejasni. Prav nasprotno; razlogi v sodbi so jasni in skrbno obrazloženi. Pojasnjene so odločilne ugotovitve, na podlagi katerih je prvo sodišče ob sicer pravilni uporabi materialnega prava, naredilo pravilne materialnopravne zaključke.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: da sta pravdni stranki sklenili naročniško razmerje za telefonski priključek toženca, da visoki računi niso posledica napak tožeče stranke pri izdaji računa in da je visoke račune povzročil klicni program (avtodeal) in ne toženec. Ta program prekine obstoječo povezavo s svetovnim spletom, ki ga uporablja uporabnik, in vzpostavi povezavo s telefonsko številko v tujini, takšna zveza pa se zaračunava po tarifi tožeče stranke za klice v mednarodnem prometu (2). Tožnik je uporabljal telefonsko linijo za dostop do interneta, ponudnik teh storitev pa ni bila tožeča stranka. Toženec navedenega programa ni naročil in ga ni uporabljal. Če bi vedel, da takšni programi obstajajo, bi njihovo namestitev preprečil. O možnosti blokade mednarodnih klicev je bil toženec obveščen šele ob reklamaciji računov. Tožeča stranka je vedela za obstoj teh programov in negativnih posledic, vendar ob sklenitvi naročniškega razmerja, pa tudi kasneje toženca o tem ni ustrezno obvestila. Naročniška pogodba ni bila usklajena s Pravilnikom o obveznih sestavinah in drugih elementih splošnih pogojev za storitev fiksnega javnega telefonskega omrežja in mobilnega javnega radijskega omrežja (3), zato toženec ni bil seznanjen s splošnimi pogoji, ki so bili objavljeni v internem glasilu tožeče stranke.

8. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja, kot ji to nalaga 102. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (4), predvsem pa ni pravilno obvestila svojih uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost, saj je vedela za problem zlorab preko spletnih klicalnikov. Tožeča stranka je ravnala neskrbno, saj je vedela za možnost zlorab preko klicnih programov, vendar ni storila zadostnih ukrepov, da bi takšne zlorabe preprečila, saj takšen program deluje prav preko omrežja tožeče stranke, s katerim tožeča stranka nastopa na trgu kot ponudnik. Tožeča stranka ni obvestila toženca o možnih zlorabah telefonskega priključka ter o možnosti, da namesti zaščitna sredstva, da bi odpravil navedena tveganja. Toženec ni vedel za navedene zlorabe in za možnost zapore izhodnih klicev, zato mu ni moč naložiti bremena (so)odgovornosti. Pritožba tudi ne more izpodbiti ugotovitev prvega sodišča, da pogodba o naročniškem razmerju ni bila usklajena s pravilnikom in da toženec ni bil seznanjen s splošnimi pogoji, kar pomeni, da ga ne zavezujejo, saj takšne ugotovitve potrjuje dokazni postopek (5).

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločalo tudi o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pravdni stranki krijeta sami stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Podrobneje o tem glej sodbo sodišča prve stopnje stran 5 in 6. (3) V nadaljevanju pravilnik.

(4) V nadaljevanju ZEKom.

(5) Predvsem listinski dokazi tožeče stranke.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia