Jedro

Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in izključna. Izjeme veljajo v postopku z verodostojno listino. ZIZ namreč v III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Če pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep ugovarjal, bo po III. odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče upoštevati, da je upnik že v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru, če bo ugovoru dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo sodišče v pravdnem postopku, postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v skladu z dogovorom o krajevni pristojnosti v primeru spora. Če do spora ne bo prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi ne bo ugovarjal, pa določbe III. odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo mogoče uporabiti, ampak bo postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki je izključno pristojno po določbah ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani pa je po opravljenem predhodnem preizkusu predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi, zato naj se zadevo odstopi Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper ta sklep se pritožuje upnik in pritožbi prilaga kopijo posojilne pogodbe, iz katere naj bi bilo razvidno, da je pristojno Okrajno ali Okrožno sodišče v Ljubljani, saj naj bi bilo tam tudi sedež podjetja, pri katerem naj bi dolžnica sklepala posojilno pogodbo. Pritožba ni utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02; v nadaljevanju ZIZ) v II. odstavku 35. člena določa, da če upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvo sredstvo izvršbe navedel denarno terjatev dolžnika, zato je na podlagi I. odstavka 100. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če pa dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima začasno prebivališče. Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in izključna. Izjeme veljajo v postopku z verodostojno listino (primerjaj: Galič, A.; Jan, M. in Jenull H.: Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2002, str. 116 in nasl. ter Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2003, str. 71). ZIZ namreč v

III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04; v nadaljevanju ZPP) na podlagi smiselne uporabe po 15. členu ZIZ v I. odstavku 69. člena določa, da če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča, se stranki lahko sporazumeta, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, toda le, če je to sodišče stvarno pristojno. Ker gre v konkretnem primeru na podlagi določbe I. odstavka 100. člena ZIZ za izključno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Celju (dolžnik ima namreč stalno prebivališče v Celju) je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Če pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep ugovarjal, bo po III.

odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče upoštevati, da je upnik že v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v primeru, če bo ugovoru dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo sodišče v pravdnem postopku, postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v skladu z dogovorom o krajevni pristojnosti v primeru spora. Če do spora ne bo prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi ne bo ugovarjal, pa določbe III.

odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo mogoče uporabiti, ampak bo postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki je izključno pristojno po določbah ZIZ. Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče ni odločalo o stroških pritožbenega postopka, ker jih upnik v pritožbi ni priglasil.