Jedro

Obstoj izvršilnega naslova je formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, ki so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora biti tudi terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enako kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok.

Izrek

Sklep o neutemeljenosti ugovora se r a z v e l j a v i in zadeva v r n e sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje denarne terjatve v višini 477,145.326,76 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 1996 do plačila in izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. Z. g., v korist upnice. Proti takšnemu sklepu je dolžnik pravočasno vložil ugovor. V njem je navedel, da odločbe, na podlagi katere je sodišče dovolilo vknjižbo zastavne pravice, ni prejel, zato ta odločba ni pravnomočna in izvršljiva. Dolžnik v izvršilnem postopku ni identičen s stranko, ki je navedena v omenjeni odločbi, to je družba M. d.o.o. L. pri P., ne ujema pa se tudi znesek, ki je predmet izvršbe, z zneskom v upravni odločbi, ki je izvršilni naslov. Upnica je v odgovoru na ugovor nasprotovala ugovoru in navedla, da je podlaga za zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice odločba A. R. S. za p. p., n. in i., ki je bila vročena direktorju družbe M. d.o.o. I. Č. in odvetniku V. D. in je postala izvršljiva dne 20. 10. 1995. Družba M. d.o.o. L. pri P. je prenehala po skrajšanem postopku. V skladu s 394. členom Zakona o gospodarskih družbah za obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe odgovarjata I. Č. in A. J. kot edina družbenika. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Višje sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora, zato je sklep o neutemeljenosti ugovora, ki se nahaja na list. št. 18 spisa, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru. Iz določbe 243. člena v zvezi s 17. členom in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izhaja, da je obstoj izvršilnega naslova formalna predpostavka za dopustnost zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, saj sme sodišče dovoliti zavarovanje denarne terjatve le na podlagi izvršilnega naslova, poleg tega pa mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali obstoja izvršilni naslov. Hkrati izvršilni naslov pomeni domnevo, da obstoja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za zavarovanje legitimirane stranke, kot so v njem navedene. Da je sklep o zavarovanju pravilen, pa mora tudi biti terjatev, katere zavarovanje se predlaga, v sklepu enaka kot v izvršilnem naslovu, poleg tega pa mora poteči izpolnitveni rok (21. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bilo dovoljeno zavarovanje, je odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje s potrjeno izvršljivostjo, ki je bila izdana v upravnem postopku. Iz te odločbe je razvidno, da mora družba M. d.o.o. L. pri P. odpraviti nezakonitisti in nepravilnosti v svojem poslovanju tako, da plača davke od prometa proizvodov po različnih tarifah v seštevku 234,489.588,60 SIT (136,541.577,00 SIT + 4,428.640,40 SIT + 342.374,40 SIT + 84,367.159,20 SIT + 6,757.685,50 SIT + 352.244,40 SIT + 35.512,50 SIT + 770.648,20 SIT + 893.747,00 SIT) skupaj z zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude za posamezne obveznosti do dneva plačila. Upnica je predlagala zavarovanje denarne terjatve v znesku 477.145.326,76 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 1996 do plačila. V odgovoru na ugovor je pojasnila, da ta znesek predstavlja glavnico v višini 234,489.588,60 SIT in zamudne obresti v znesku 242,962.193,20 SIT, ki so obračunane do 31. 5. 1996. Upravna odločba, ki je izvršilni naslov, se sklicuje na priloge št. 2 in 3 zapisnika, v katerih naj bi bil obračunan davek in navedeni datumi zapadlosti plačil davka. Te priloge niso predložene predlogu za zavarovanje. Tako ni mogoče preizkusiti terjatve, katere zavarovanje je bila dovoljeno, saj ni jasno, kdaj so posamične davčne obveznosti zapadle v plačilo. I. odst. 24. člena ZIZ določa, da sodišče dovoli izvršbo (in zavarovanje, kot izhaja iz 239. člena ZIZ) na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Ti določbi se smiselno uporabljata tudi glede izvršbe (in zavarovanja) proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik (II. odst. 24. člena v zvezi s 239. členom ZIZ). Upnica je predlagala zavarovanje denarne terjatve proti dolžniku A. J. kot fizični osebi, v izvršilnem naslovu pa je navedena družba M. d.o.o. Upnica se sicer sklicuje na 394. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki določa pogoje prenehanja delniške družbe po skrajšanem postopku. Določba tega člena se na podlagi 496. člena Zakona o gospodarskih družbah smiselno uporablja tudi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku. Iz cit. določbe izhaja, da družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo sodišču izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da pravzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe v register. Za obveznost odgovarjajo družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem. V smislu 24. člena ZIZ pa v obravnavani zadevi upnica ni predložila dokazil o tem, da je tožnik bil družbenik družbe M. d.o.o. in da je ta prenehala po skrajšanem postopku. Glede na navedene pomanjkljivosti višje sodišče ni moglo presoditi o utemeljenosti ugovora in je zato razveljavilo odločitev izvršilnega sodišča, da ugovor ni utemeljen. Pred vnovičnim odločanjem o ugovoru bo sodišče prve stopnje moralo pozvati upnico, da navede, kdaj so posamezne davčne obveznosti zapadle v plačilo, in o tem predloži ustrezno dokazilo; upnica pa mora tudi dokazati prehod obveznosti na dolžnika (108. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 21., 24., 239. in 15. členom ZIZ). Po opravljenih dopolnitvah bo prvostopenjsko sodišče moralo znova presoditi o ugovoru in ga poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, če bo znova presodilo, da ugovor ni utemeljen.