Jedro

Obdolženec se nahaja na varovanem oddelku Doma upokojencev na podlagi Zakona o duševnem zdravju, zato izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja zaradi prognoze, da se zdravstveno stanje obdolženca, ki samostojno ni sposoben živeti, ne bo izboljšalo, ni več smiselno in potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženemu A. A. izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ustavi.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se obdolženemu A. A. izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, izrečenega s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 70951/2010 z dne 26. 1. 2012, pravnomočnim dne 29. 3. 2012 v zvezi s sklepom istega sodišča II Kr 70951/2010 z dne 10. 2. 2014, pravnomočnim dne 21. 8. 2014 nadaljuje tako, da se v okviru njega dano navodilo spremeni tako, da se namesto v Centru za mentalno zdravje, ..., varnostni ukrep izvaja v Domu upokojencev ... Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov tega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

2. Zoper sklep je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek ustavi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo četrtega odstavka 492. člena ZKP, ker se obdolženec po Zakonu o duševnem zdravju nahaja na varovanem oddelku. Zakonska določba, na katero se sklicuje pritožnica, namreč velja za postopek na glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v postopku preizkusa ali je obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti za obdolženca še potrebno. Sodna praksa dopušča izvrševanje varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ko se oseba nahaja v psihiatrični ustanovi, saj je prvi ukrep kazenskopravne narave, drugi pa je lahko izključno medicinske narave (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 170/2010).

4. Povsem pa so utemeljene ostale pritožbene navedbe, ki pravzaprav vsebinsko predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Obdolžencu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 196/2014 z dne 2. 7. 2014 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, kot stalni skrbnik pa mu je bil postavljen Center za socialno delo ... Obdolženec se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Idriji Pr 146/2015 z dne 22. 5. 2015 nahaja na varovanem oddelku Doma upokojencev ..., kjer mu je gibanje omejeno. Pritožnica zato utemeljeno navaja, da nadaljevanje izrečenega varnostnega ukrepa zdravljenja na prostosti ni več smiselno niti potrebno. Iz mnenja lečeče psihiatrinje P. L. izhaja, da obdolženec že vrsto let trpi za organsko mešano afektivno motnjo ob pridruženem simptomu odvisnosti od alkohola. Glede na takšno diagnozo in prognozo lečeče psihiatrinje je očitno, da obdolženec potrebuje stalno vodenje in spremljanje ter bivanje v varovani enoti. Zdravstveno stanje obdolženca se v prihodnosti ne bo (bistveno) izboljšalo in bo tudi v prihodnosti potreboval stalno zdravniško nadzorstvo v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju. Zakonsko določeni rok, ko pri obdolžencu še lahko traja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti se bo iztekel dne 5. 11. 2016. Sodišče druge stopnje se zato s pritožnico strinja, da nadaljevanje izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti za obdolženca ni več smiselno in potrebno.

5. Ker so bili razlogi, s katerimi je pritožnica izpodbijala sklep sodišča prve stopnje, utemeljeni, ji je sodišče druge stopnje ugodilo ter odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa.

6. Postopek za izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, je sodišče druge stopnje obdolžencu ustavilo, zato je skladno z določbo prvega odstavka 96. člena ZKP sklenilo, da stroški tega postopka bremenijo proračun.